Apiterapija 

Čebele so tako majhna bitja, naredijo pa toliko dobrega, da jim človek nikakor ne more tega povrniti s svojim delom. Zato je biti čebelar in skrbeti za stalež čebel, njihovo okolje, jih hraniti in vzdrževati zdravje, nekaj na kar je lahko posameznik ponosen. Nobene razlike ni med tem ali ima kdo večje ali manjše število panjev, saj ljubezen  do čebel  ni merljiva s tem.  

Zakaj so čebele tako zelo pomembne?

Čebele so v naravi pomembne za njen obstoj in prehrano ljudi. Velika večina rastlin se razmnožuje s pomočjo opraševanja žuželk, le manjši del s pomočjo vetra. Pri tem ima naša čebela (Apis melifera Carnica) nezamenljivo vlogo.
Lahko rečemo, da je vsaka tretja žlica  naše hrane, odvisna od stanja in dela čebel. Zato je splošna korist veliko večja od tiste, ki jo ima čebelar. Vendar pa je stanje čebel v naravi vse bolj zaskrbljujoče. Tehnologija in poseganje v naravo terjajo svoj davek. Zaradi tega prihaja do vedno novih zastrupljanj v naravi in do izumiranja čebel. Pojavljajo se tudi nove bolezni, ki vplivajo na čebele.
Ljudje se še vedno premalo zavedamo, kaj pomeni naravno ravnotežje. Vedno hočemo več in več. Pri pridelavi hrane uporabljamo pesticide in fungicide, zaradi monokultur ni pestrosti in s tem pogojev za življenje čebel. Pri tem pozabljamo na davek, ki ga bomo plačali. Dejstvo je, da na določenih področjih našega planeta, ni več čebel.  

Kaj je apiterapija?

Apiterapija je stara toliko kot človeštvo. Danes je zelo razvita na vzhodu, kjer je manjši vpliv farmacevtske medicine. Največ raziskav, inštitutov, api centrov in publikacij imajo v državah bivše Sovjetske Zveze. K njim bomo vedno bolj hodili po znanje in izkušnje.
Uporabo čebeljih pridelkov imenujemo apiterapija, saj je to veda o tem, kako lahko s pomočjo čebeljih pridelkov krepimo in ohranjamo zdravje. Začetki apiterapije segajo več stoletij nazaj, in sicer vse  do egipčanske, grške, kitajske, babilonske in drugih civilizacij. Apiterapija pomeni krepitev zdravja in preprečevanje, lajšanje in zdravljenje zdravstvenih težav s čebeljimi pridelki ali pripravki iz njih kot so:

• med,
• cvetni prah,
• matični mleček,
• propolis
• čebelji vosek.

Prihodnost apiterapije je zelo obetavna, saj so njeni učinki zelo spodbudni.

Apiterapija pri nas

V Sloveniji apiterapija ni sestavni del uradne medicine, vendar tudi slednja čebelje pridelke pogosto priporoča kot dopolnilo pri preprečevanju ali zdravljenju nekega obolenja. Čebelje pridelke lahko uživamo v obliki naravnih pridelkov, torej take, kot jih naredi čebela, ali pa iz njih pripravimo razne pripravke, kod so mešanice, kreme, mazila, … Naloga čebelarja - apiterapevta je, da zna pridelke iz panja prenesti v posodo, brez dodatnega poseganja v pridelke (med, cvetni prah, propolis, matični mleček, vosek).

Kdo je bil dr.Filip Terč? 

Slovenci imamo na področju apiterapije bogato zgodovino. V Mariboru je živel in deloval dr. Filip Terč (1844-1917). Bil je tudi čebelar in narodni buditelj. Revmatska obolenja je zdravil  s čebeljimi piki. Vse dogodke je beležil  v obliki anamneze. Pri zdravljenju okoli 600 pacientov, je imel 85% uspešnost. Leta 2006  so na kongresu apiterapevtov v Passau (Nemčija), imenovali rojstni dan dr. Filipa Terča, 30. marec, za svetovni dan apiterapije, ter njega za začetnika moderne apiterapije. Na podlagi njegovega dela imamo danes močne temlje na katerih lahko razvijamo apiterapijo. Leta 2013 je izšla njegova monografija, posneta pa sta tudi dva krajša dokumentarna filma pri RTV Ljubljana.
 
Karl Vogrinčič, čebelar in apiterapevt
http://www.apicebelarstvo.si/