Barierna funkcija kože in vsebnost vlage

Koža je v grobem sestavljena iz treh slojev:

• zunanje povrhnjice (̴150 μm debeline),
• vmesne plasti usnjice (3–5 mm debeline),
• podkožja.

Barierna funkcija kože ter njen splošen videz in tekstura so v veliki meri odvisni od vsebnosti vlage in strukturne urejenosti najbolj zunanji plasti povrhnjice – rožene plasti. Sestavo slednje lahko poenostavljeno opišemo s t. i. modelom malte in opeke, v katerem medcelični lipidi predstavljajo »malto«, mrtve celice povrhnjice (t. i. korneociti) pa tvorijo »opeko«. Korneociti predstavljajo zadnjo stopnjo diferenciacije celic povrhnjice – keratinocitov, ki sicer nastajajo v najgloblje ležeči bazalni plasti, dozorevajo v trnasti in zrnati plasti ter odmirajo v roženi plasti povrhnjice. Zanje je značilno, da so brez celičnega jedra in napolnjeni s keratinom.

Naravni vlažilni faktor kože – NMF

Poleg  keratina se tako v notranjosti  korneocitov  kot tudi izven njih nahaja veliko majhnih polarnih molekul, ki so sposobne vezati veliko vode in tvorijo ti. naraven vlažilni dejavnik (natural moisturizing factor – NMF) kože. Slednji predstavlja 20–30 odstotkov mase celotne rožene plasti in je prednostno sestavljen iz bazičnih aminokislin in njihovih derivatov, kot sta pirolidonkarboksilna kislina in urukaninska kislina, pa tudi laktatov, sečnine in različnih ionov.
Koncentracija NMF se spreminja s starostjo in globino kože, iz kože pa se odstranjuje tudi med spiranjem in umivanjem z vodo, zato moramo za čiščenje uporabljati blage sisteme. Poleg tipičnih sestavin NMF v to skupino spojin sodita tudi hialuronska kislina in glicerol, ki se oba nahajata v roženi plasti in sta naravna – fiziološka humektanta (Darlenski in sod., 2011; Gosenca in Gašperlin, 2009).

Kako deluje sistem vzdrževanja vlažnosti kože?

• Pri vzdrževanju vlažnosti kože imajo ključno vlogo tudi lipidi rožene plasti, ki tvorijo prej omenjeno lipidno »malto« in skupaj s kožnimi celicami izvirajo iz spodaj ležečih slojev povrhnjice, njihova ustrezna sestava je odvisna od ustrezne aktivnosti vrste encimov, ki pretvarjajo polarne lipidne prekurzorje v nepolarne lipide.
• Glede na kemizem so prevladujoči lipidi rožene plasti ceramidi, ki predstavljajo kar 40 odstotkov vseh lipidov rožene plasti. Preostalih 25 odstotkov je holesterola, 10 do 15 odstotkov prostih maščobnih kislin ter manjše količine trigliceridov, holesterol sulfata in drugih.
• Korneociti in lipidi v roženi plasti skupaj tvorijo učinkovito bariero, ki po eni strani omejuje izhlapevanje vode iz spodnjih plasti kože v okolje, po drugi strani pa preprečuje vdor snovi iz okolja skozi kožo v telo.

Barierna funkcija kože je močno odvisna od vsebnosti vlage v povrhnjici, saj slednja uravnava tako proces tvorbe NMF kot tudi aktivnost encimov, ki uravnavajo dozorevanje lipidov (in posledično urejenost lipidnih plasti v roženi plasti kože) in proces fiziološkega luščenja kože (ti. deksvamacija). Slednji je nujen za nemoteno obnavljanje kože in običajno traja 26 do 42 dni, kolikor je potrebno, da odluščene korneocite nadomestijo nove celice, ki pripotujejo iz spodnjih plasti povrhnjice na njeno površino. Občutljivo ravnovesje med dozorevanjem in luščenjem kožnih celic se v primeru pomanjkanja vlage lahko hitro poruši. Delovanje encimov, ki sodelujejo v procesu luščenja kože, je namreč močno odvisna od vsebnosti vlage v roženi plasti ter njene pH vrednosti. V primeru suhe kože, ko vsebnost vode v roženi plasti za dalj časa pade pod 15 odstotkov, je cikel menjave celic v povrhnjici ogrožen, kar se odraža v prekomerni zadebelitvi rožene plasti in luskanju kože (luske sestavljajo povezani skupki korneocitov), ki je vidno tudi s prostim očesom (Darlenski in sod., 2011; Draelos, 2010; Elsner, 2005; Gosenca in Gašperlin, 2009).
Kadar je izguba vode iz rožene plasti tako obsežna, da je ogroženo normalno delovanje kože, govorimo o stanju suhe kože, za katerega je značilna omejena barierna funkcija kože; klinični znaki  kseroze, tj. čezmerno suhe kože se navadno pojavijo, ko se vsebnost vode v roženi plasti zmanjša pod 10 odstotkov.

Darlenski R., Sassning S., Tsankov N., Fluhr J.W. Non-invasive in vivo methods for investigation of the skin barrier physical properties. Eur. J. Pharm. Biopharm., 2009, vol. 72, str. 295–303.
Elsner, P., Maibach, H. I. (2005). Cosmeceuticals and active cosmetics: drugs versus cosmetics, 2nd ed. Taylor & Francis, Boca Raton, USA
Gosenca, M., Gašperlin, M. Membrane za in vitro testiranje dermalne absorpcije. Farm. Vestn. 2009, vol. 60., str. 8–12
 
Doc. dr. Alenka Zvonar Pobirk, mag. farm.
Visokošolska učiteljica UN Kozmetologija, Fakulteta za farmacijo
http://www.ffa.uni-lj.si/studij/studijski-programi/kozmetologija-(prva-stopnja)