Bownova terapija kot celostni pristop k boljšemu počutju 

Za optimalen uspeh Bownove terapije je hidracija telesa izredno pomembna. Voda je električni prevodnik in zato impulzi do živčevja in mišic lahko potekajo neovirano. Voda je hkrati nujna za odvajanje toksičnih snovi kot tudi dovajanje hranil ter kisika celicam. Na ta način je zagotovljeno optimalno delovanje organov izločanja in možganov kot tudi nemoten energetski pretok. Zato je potrebno  piti najmanj 2 litra  vode dnevno, in sicer počasi po 100 - 150 ml naenkrat. Izjema je v primeru tekočinskih restrikcij. 
Proces samozdravljenja telesa 
Terapevt s  t.i. Bownovimi potezami na točno določenih mestih na mišicah, sklepih, tetivah, fasciji in posredno na živčnih ovojnicah, sproži proces samouravnavanja ter posledično samozdravljenja telesa. Telo se odzove na način, da poišče ravnovesje. 
Pomen fascije v telesu 
Bistvo Bownove terapije je, da terapevt telesu posreduje potrebne dražljaje preko površinskega vezivnega tkiva. Thomas Bowen, (1916-1982), ki je razvil omenjeno terapijo, je ugotovil, da je to tkivo, imenovano tudi fascija, eno najpomembnejših anatomskih struktur v telesu. Fascijo sestavljajo čvrsti pasovi vezivnega tkiva, ki prekrivajo vsako strukturo v telesu - vsak organ in vse mišice. Funkcije fascije so:
  • povezuje, podpira in obdaja vsa ostala tkiva,
  • omogoča prilagajanje in gibanje med različnimi deli telesa,
  • deluje kot avtocesta za električne / energetske tokove,
  • je medij, v katerega pritekajo celična hranila in se iz njega izločajo toksini,
  • v medceličnini prihaja do številnih biokemičnih rekcij in izmenjav, hkrati obdaja tudi živčne končiče, mezgovnice in bezgavke. Vibracije in neznatni električni impulzi, ki jih sprožajo nežne Bownove poteze, se prek medceličnine v telesu hitro širijo (pod pogojem, da je telo dovolj hidrirano).
Praktični primer 
Za primer si lahko predstavljate hrbtenico kot šotorsko palico, ki jo učvrščujejo vrvi (v primeru hrbtenice je fascija tista, ki podpira hrbet). Nepravilna napetost ali šibkost mišic povzroči upogib ali napetost hrbtenice. To posledično privede do pritiska na živce, ki izhajajo iz hrbtenjače, kar vodi v napetost mišičja na eni strani ter poškodbe na drugih delih telesa.  Bownova terapija se osredotoča na razmerje med mišicami in fascijo, ki držijo hrbtenico. S tem, ko se spremeni vpliv mišic druge na drugo in uravna fascijo, se omogoči hrbtenici, da zavzame boljšo držo. Običajno je na tak način dosežene učinek, dolgotrajen.
Običajno so ljudje po terapiji presenečeni, da imajo Bownove poteze tako močan učinek na odziv telesa. Še najbolj pa jim je presenetljivo kako terapija dejansko vpliva na njihovo boljše počutje.

Monika Karan
Bownova terapevtka