Brez svetlobe ni življenja 

Svetloba spodbuja simpatični živčni sistem, ta pa delovanje večine organov. Spodbuja tudi tvorbo nekaterih hormonov kot je npr. serotonin (hormon sreče), hkrati pa omogoča uporabo dane energije.

Pomen našega dnevnega ritma 

Ponoči, v temi, se aktivira parasimpatični živčni sistem, da se organi in organizem spočijejo in obnovijo svojo energijo. Ponoči nastaja hormon melatonin, ki ga izloča epifiza, z delovanjem svetlobe pa se porablja. Zaspani postanemo prav zaradi izločanja melatonina, ob nastanku svetlobe pa epifiza preneha z izločanjem melatonina. To je naš dnevni ritem in vredno mu je slediti, saj je dokazano, da epifiza vpliva na hipofizo, ta pa na vse ostale žleze in posredno na vse funkcije telesa.
Če svetloba ne uravnava notranje biološke ure, pride do hormonskega neravnotežja, kar vpliva na vse ravni človekovega bivanja in na njegovo zdravje.
Svetloba se spreminja v druge energije in iz njih nastaja. Je valovanje v elektromagnetnem polju znotraj človeške vidljivosti. Barva pravzaprav prihaja iz svetlobe. Belo svetlobo je mogoče skozi prizmo »razkloniti« v niz spektralnih barv, v barvni spekter. Potuje skozi temo, tudi čez čvrste oblike, vidna pa postane šele, ko se od nečesa odbije.
Različna struktura in pigmentacija posameznih predmetov vpliva na to, da se svetlobni žarki vpijajo in odbijajo z različno hitrostjo in jakostjo. Zato se nam predmeti, ki vpijajo več svetlobnih žarkov, zdijo temni, saj k našim očem odbijajo manj svetlobe. Na drugi strani pa predmeti, ki odbijajo več svetlobe, ustvarjajo videz svetlejših in močnejših barv.

Milena Plut Podvršič dr.med, terapevtka