Hrbtenična karta 

Izdelava hrbtenične karte je pripomoček, s katerim ugotavljamo, katero barvo v določenem trenutku najbolj potrebujemo in kakšno je energijsko stanje človeka. To tehniko je razvil Theo Gimbel. Z analizo izpolnjene karte tudi odkrijemo, kako je okolje vplivalo na nas, zlasti v času otroštva. Vsekakor je bolje, da to nekdo naredi za nas.

Na hrbtenični karti sta glava in hrbtenica razdeljeni na 5 sklopov, ki predstavjajo fizično, metabolično, emocionalno, mentalno in spiritualno raven bivanja. Vsak sklop zajema 8 vretenc. Barve si od zgoraj navzdol sledijo kot je značilno za barve mavrice: magenta, vijolična, indigo, turkizna, zelena lipa, rumena, zlata in oranžno-rdeča. To zaporednja se nahaja na vsakem sklopu oziroma ustrezni ravni bivanja.

Delovanje s hrbtenično karto

 Z notranjim občutkom ali s pomočjo nihala na shemi hrbtenice odkrivamo, katero vretence je v danem trenutku aktivno, kakšen je tip energijske aktivnosti oziroma veličina in na kateri ravni se nahaja. Vsako vretence ima namreč normiran tip vibracije oz barvo, zaradi vplivanj okolja in nas samih pa lahko ta vibracija odstopa od normale. Podpis osebe na hrbtni strani karte oddaja vibracije in mi te subtilne energije zaznavamo. Pravzaprav to zaznava naš živčni sistem, a se pogosto tega niti ne zavedamo. Z malo vaje to zmore vsakdo med nami.
S sredincem leve roke sledimo 1cm nad narisanimi vretenci od vrha glave do trtice in zaznavamo sporočila iz vretenc. Začnemo pri glavi, kjer imamo 8 kvadratkov za odkrivanje motenj na duhovni ravni, nato sledimo sedmim vratnim vretencem in prvemu prsnemu, kar ustreza mentalni ravni. Zaporednje vretenc od drugega prsnega do devetega ustreza čustveni ravni, sledijo preostala prsna vretenca in pet ledvenih, kar prikazuje metabolično (presnovno) raven osebe, križnica in trtica pa pripadata fizični ravni.

Tam, kjer je aktivnost motena, lahko zaznamo zbodljaj, toploto, mravljinčenje, bolečino ali kaj podobnega, pri nihalu pa se spremeni način nihanja. Ves čas zmo zbrani in se koncentriramo na vprašanje: »Ali je vretence aktivno?«, in če je, se osredotočimo na vprašanje: »Ali je preveč aktivno?« Vse to zabeležimo na karti oziroma na vsakem vretencu.  Dodatno preverimo tudi delovanje energijskih središč (čaker).
Aktivna vretenca pobarvamo z ustrezno barvo, okence, ki je v vzporednem stolpiču in nasproti tega vretenca, pa z ustrezno komplementarno barvo. Sledi križanje teh vretenc in kvadratkov po določenih pravilih. Ustvarjamo t.i. mostove, ki povezujejo različne ravni, ti mostovi pa nakazujejo, kje smo določene naloge že opravili, kje samo na eni ravni in kje na vseh ravneh hkrati. Če most poteka od duhovne do fizične ravni, je to znak, da smo določeno nalogo popolnoma izpolnili.  Običajno ostane nekaj obarvanih vretenc, ki jih s križanjem ne moremo izključiti, s tem pa dobimo podatek katero barvo potrebujemo, da bi ustrezno delovali. Če ostane več nepovezanih vretenc in njihovih barv, pa izberemo tisto barvo, ki jo z različnimi pristopi izberemo.
 
 Milena Plut Podvršič, dr.med., terapevt