Joga - priporočila za vadbo

Joga je najstarejša znana oblika telovadbe. Razvila se je v Indiji, kot način povezave duhovnosti in telesne aktivnosti. V Indiji zasledimo tudi več šol joge, ki se med seboj razlikujejo v načinu izvajanja, filozofiji  in ciljih. Glavna značilnost joge je, da med vadbo pozornost omejimo s tremi točkami osredotočanja uma, ki so:

• asana (jogijski položaj),
• pranayama (osredotočenost na dihanje),
• dristhi (točka umerjenosti pogleda).

Najbolj znane vrste joge

Kot najbolj znane oblike vadbe so izpostavljene:

• lasična joga,
• Hatha joga,
• Ashtanga joga,
• Bhakti joga,
• Acro joga.

Hatha joga je pravzaprav vsaka oblika vadbe joge, ki vključuje vse tri točke osredotočanja uma, tehnike sproščanja in meditacijo. Bolj dinamična oblika joge je vsekakor Ashtanga joga in njena podzvrst Vinjasa joga, kjer bo vadba bolj tekoča in zagotovo boste globje zadihali. Pri Bhakti jogi pa je poleg izvajanja asan večji poudarek na meditaciji in preučevanju duhovnih spisov. Trenutni trend pa je Acro joga, kjer je posebnost ta, da asano sestavita dve osebi, kar je zagotovo fizično veliko bolj zahtevna stopnja.

Prednosti joge kot vadbe

Glavna prednost in posebnost joge,  pred ostalimi oblikami vadbe,  je urjenje v meditaciji in umirjanju uma ves čas tekom izvajanja asan. Uro joge sestavlja začetna meditacija, ki se nadaljuje v izvajanje asan, katere so postavljene v smiselno zaporedje, ter sproščanje kot zaključek. Asane lahko izvaja tako začetnik kot trenirana oseba, saj vsak posameznik izvede vajo po svojih trenutnih fizičnih zmožnosti. Redni obiskovalci joge na ta način zlahka sledijo fizičnemu napredku.

Vpliv vadbe joge na zdravje

• Joga je nizkointenzivna vadba, kar pomeni, da načeloma ne pospešujemo krvnega pristiska.
• Z dihanjem, ki je za jogo značilno, povečujemo kapaciteto in izkoristek pljučnega sistema.
• Z napredkom v asanah, s statičnimi položaji, večamo vzdržljivostno moč mišic, njihovo gibljivost in mobilnost sklepov.
• Vadba joge je priporočljiva za vse, ki so pod stresom in se ne gibljejo raznoliko (pretežno sedeče delo ali ciklična gibanja). Ravno ti dejavniki povzročajo zakrčenost mišic in zaradi manjše gibljivosti smo bolj podvrženi degenerativnim obolenjem. S sprostitvijo uma lahko posameznik doseže večjo gibljivost že tekom vadbe in se hkrati uči sinhrone mišične koordinacije (krčenje mišic, ki so potrebne za izvedbo giba, in sproščanje temu nasprotnih mišic).

Najbolj pogosto je joga del ponudbe skupinskih vadb v različnih športnih centrih, vendar filozofija teži k individualni vadbi, poglabljanju in prepoznavanju potreb lastnega telesa. Če se ozremo in se zavemo trenutnega stanja v družbi, je joga zdravilna vadba tako za telo kot duha. Ker smo ljudje različni in je potrebno poslušati  telo, prepoznati lastne potrebe in želje, moramo poiskati obliko ter učitelja, ki nam bo glede tehnike in filozofije najbolj ustrezal. 
 
Uroš Petan
Kondicijski trener
http://www.one2one.si/sl