Kaj  v bistvu pomeni sproščanje?

Kako naj razume sproščanje človek, ki se ne zna umiriti in poglobiti vase? Kako razložiti sproščanje na vseh nivojih človeka (kaj se dogaja, kako poteka, …)? Zakaj vsak človek drugače reagira in potrebuje drugačne pristope sproščanja? Ali obstaja univerzalna tehnika sproščanja, ki bi bila zanimiva tudi tistim, ki enostavno nimajo volje odkrivati vseh mogočih tehnik in pristopov za sproščanje? Kakšna je povezava med sproščanjem in življenjskim slogom posameznika? Zelo veliko vprašanj o katerih običajno ne razmišljamo.   

Vloga sproščanja pri ohranjanju zdravja 

Sproščanje je najučinkovitejše v primeru popolne odsotnosti mentalne aktivnosti (stanje brez misli) ter telesni pasivnosti.  Najvišja stopnja tovrstnega prakticiranja se izvaja pri polni zavesti – meditaciji. Vsakemu človeku znana in najpreprostejša oblika pa je seveda spanje.
Človek potrebuje sproščanje zaradi telesne regeneracije. Dokazano je, da možganska aktivnost predstavlja največjo porabo energije v človeškem telesu. Ravno tako lahko pretirana mentalna aktivnost brez ustreznega počitka ter po možnosti še z negativnimi mislimi povzroči močno zakisanje celotnega organizma. Nobena hrana ali  pijača nima tako močnega potenciala, da bi lahko povzročila zakisanje telesa. Sproščen, uravnotežen človek ima zdrave notranje organe, ki so sposobni predelati večje obremenitve v primerjavi z nesproščenim. To pomeni, da si sproščen človek lahko privošči več nezdrave hrane brez negativnih posledic za zdravje in počutje.

Sproščanje se začne z umirjenimi mislimi

Mnogo ljudi se v današnjem času ni sposobnih umiriti (umsko in/ali telesno). Primarni vzrok je strah! Strah pred izgubo. Večina je ujeta v različne vezanosti oziroma odvisnosti ter posledično v vzdrževanje navidezne varnosti. Za lažje razumevanje lahko navedem primer kot je npr. uspešen podjetnik, ki se zlahka ujame v past odvisnosti od denarja,  ugleda v družbi, vladanja, perfekcionizma, udobnega življenja, … in je zavoljo ohranjanja določenega stanja pripravljen ozkosrčno/agresivno reagirati na vsako situacijo oziroma človeka v kateri vidi grožnjo lastnim interesom. Ali pa npr. ženska, ki  se zlahka ujame v past odvisnosti od partnerskega odnosa. Njen notranji mir je zelo odvisen od harmoničnosti odnosa, kar na podzavestni ravni začne partnerja dušiti in se  le- ta vede ali nevede začne umikati. To pa praviloma povzroči užaljenost in se kasneje kaže na zavestni in podzavestni agresivnosti do partnerja. Oba primera izvirata iz strahu pred izgubo, zaradi napačnega dojemanja življenja. Strah v obeh primerih izvira iz egoistične predstave o naši resničnosti. Mnogo ljudi verjame, da lahko z glavo (razumsko) pridejo do radosti in miru. Žal je to ravno nasprotno od resnice. Naš um nima povezave (dostopa) z večnimi resnicami niti nima sposobnosti intuicije. Srce oziroma duša ima te sposobnosti. Ko nas v življenju vodi sočutje do sebe in okolja ter zaupanje v življenje samo, da se vse odvija točno tako kot se mora, takrat smo sposobni zaživeti v tem trenutku, tukaj in sedaj. In ta trenutek je edina resničnost; zgodovine ni več, prihodnosti pa nihče ne pozna! Ko uspemo živeti trenutek, odlično začutimo življenje ter vedno pravilno reagiramo. In obratno, če smo ujeti v travme ali zamere v preteklosti  zbolimo  oziroma če ne zaupamo v prihodnost se nam le-ta v resnici podira.          

Notranji klic po počitku

Ko si človek upa živeti ta trenutek, bo slišal tudi notranji klic po počitku in le tega tudi spoštoval.  Mnogo hiperaktivnih ljudi živi v nenehnem stresu. Za njih je edini način kako se lahko izklopijo od službenih obremenite, močna adrenalinska aktivnost (npr. vožnja z dirkalnim avtomobilom, adrenalinski park, …) ali pretiravanje z alkoholom/drogo, spolnostjo. Vendar vse to ne pomeni pravo sproščanje in po pravilu vodi v bolezen ali izgorelost.
Sproščanje se torej začne z izklopom misli – z zmanjšanjem mentalne aktivnosti, posledica je večji pretok univerzalne energije skozi telo, harmonizacija vseh notranjih organov, vzpostavitev energijskega ravnovesja, čustvena umiritev ter zmagovalni zaključek: začne se nam bistriti slika realnosti. Počasi se krepi intuicija in uvid v resnico. V primeru rednega zavestnega sproščanja v popolnem miru in samoti, postanemo mojstri v sposobnosti videti resnična ozadja (sporočila) vseh dogodkov in ljudi. To pa nam kasneje omogoči racionalizirati naše življenje, saj zaradi jasne slike ne delamo več brezglavo in veliko; temveč pametno, učinkovito in z ljubeznijo.
Za začetek je lahko dobra praksa kratkotrajen krepčilni spanec sredi dneva, savna, sprehod v naravi,  joga, vodena meditacija in molitev (v idealu vse navedeno brez družbe). Resnično zdravje človek doseže takrat, ko se osvobodi vseh želja, pričakovanj, travm, blokad in odvisnosti.
 
Uroš Petan
Terapevt