Kako postati najboljša verzija sebe?

Praktično vsi, razen res redkih izjem, se rodimo in umremo nepopolni!
Zato v iskanju najboljše verzije sebe, zlahka pademo v past odvisnosti od popolnosti. Popolnost je nerealna. To, kar mistiki vedo že tisočletja, danes potrjuje tudi znanost; kaos je največji red v vesolju. Šele ko človek vzljubi nered oziroma se brezpogojno preda nepredvidljivemu življenju, lahko postane radosten, miren in srečen – najboljša verzija sebe.
Če želimo v nečem postati najboljši, moramo najprej poznati pravila igre in dejavnike, ki vplivajo na uspešnost. To pa vodi do ključnega vprašanja; kaj je življenje, kakšen smisel ima in kako “ga“ upravljati.
Najprej se moramo zavedati, da človek v svojem bistvu ni niti telo (ki ga upravlja) niti razum, temveč je duša, ki je naseljena v telesu. Telo je minljivo, duša je večna. Naša duša se skozi mnoge inkarnacije (življenja) “igra“ in raziskuje. Ko začne pot samsare (cikel rojevanja in smrti), je popolnoma čista in nedolžna. Potem pa se na poti spoznavanja z življenjem, seznanja s številnimi užitki (npr. spolnost, uživanje v okusni hrani, zabava, oblast nad drugimi, finančni uspeh, perfekcionizem, lenoba …), užitki radi vodijo v odvisnosti od njih. Slednje se kaže v agresiji (ko nam življenje skuša vzeti tisto, od česar smo odvisni, postanemo agresivni; zavestno ali podzavestno) in na koncu agresija rodi bolezen.
Kaj moram spremeniti pri sebi?
To je razlaga ozadja razvoja večine bolezni in drugih težav človeka. Zato je zelo koristno zavedanje, da bolezen, nesreče in druge neprijetnosti zagotovo nosijo sporočilo o nečem “nezdravem“ v našem delovanju ali razmišljanju. In tam, kjer najbolj boli, tam, kjer se nam težave ponavljajo, tisto, kar nam krati notranji mir, tam je največji naboj za razrešitev nečesa v nas samih. Poudarjam; ni problem v partnerju, otroku, šefu, sosedu, usodi; problem je vedno v nas! Vprašati se moramo: kaj moram spremeniti pri sebi, česa me dana situacija uči.

Posledice vztrajanja pri napačnih vzorcih razmišljanja

Ko pridemo do sporočila in ustrezno ukrepamo, se situacija razreši in neprijetnosti izginejo, ker niso več potrebne. Če pa trmasto vztrajamo pri svojem prav ali krivimo vse zunaj nas, se običajno intenzivnost težav stopnjuje in mnogokrat končajo s katastrofo (razpad družine, finančni propad, huda bolezen ali celo smrt!). Včasih nas kratkotrajna površinska “sanacija“ težav zaslepi, tako da zopet zaživimo “po starem“ (zamenjamo službo, partnerja, državo, prijatelje), vendar se v novih okoliščinah ponovijo stare lekcije v popolnoma enakih oblikah, le akterji ali okolje se spremenijo. Tovrstnemu šolanju, se ne izogne nihče! Nikamor ne moremo pobegniti, včasih lahko le kratek čas “stojimo na mestu“, vendar nas življenje samo rine v smeri dela na sebi; spreminjanju našega karakterja, spreminjanju razumevanja naše preteklosti ter posledično v lepši jutri.  
Prepoznavanje napačnih vzorcev razmišljanja, travm oziroma blokad – ki nam neredko potlačene v podzavest kvarijo kakovost bivanja, raznih odvisnosti …, je možno s pomočjo samoopazovanja, terapevtov, zdravilcev in branjem kakovostne literature.
Neredko pa tudi spontano, brez usmerjenega dela, samo življenje poskrbi za naš razvoj. Tovrsten (spontani) razvoj se najlažje realizira, kadar nas vodi sočutje in sobivamo z naravnimi ritmi našega vesolja.

Biti tukaj in sedaj

Najboljša verzija sebe smo takrat, ko nam uspe živeti edino realnost, to je ta trenutek, tukaj in sedaj; zavestno! Osvobojeni kritičnosti do preteklosti ter brez ˝togih˝ načrtov in pričakovanj za prihodnost.
V takšnem stanju najbolje zaznavamo življenje samo, smo bolj intuitivni, čustveno stabilni, radostni in mirni.
 
Uroš Petan
Terapevt