Fitnes - priporočila za vadbo 

Z začetkom človekove želje po izboljšanju športnih dosežkov, se je začel tudi razvoj fitneške vadbe. Dvigovanje bremen, raztezanje, gimnastične vaje in podobno, so rdeča nit celotne zgodovine razvoja fitneške vadbe. Izumitelji in prvi uporabniki utežarne (fitnesa) so bili atleti. Kasneje so se jim pridružili tudi drugi športniki, ko so ugotovili, da lahko s specifično prilagojenim treningom za njihov šport, močno izboljšajo rezultate in odpornost pred poškodbami. Odličen in nam vsem dobro poznan primer,  je Tina Maze. S pomočjo odlične telesne pripravljenosti je dosegla in dolgo kraljevala na samem vrhu svetovnega ženskega smučanja, ter ostala ena redkih nepoškodovanih elitnih smučark sveta.

Razvoj fitneških centrov

Osnova današnjih fitneških centrov so atletske utežarne (prostor v katerem atleti izvajajo trening moči), večinoma še danes opremljene z zelo preprosto fitneško opremo: olimpijske palice za dvigovanje uteži, diski različnih tež, ročke različnih tež, različne klopi in jeklene naprave za izvajanje specifičnih vaj ter blazine za vadbo na tleh. Današnji fitneški centri poleg omenjenega (uteži in trenažerjev) praviloma ponujajo še naprave za ogrevanje in vzdržljivostno vadbo: kolesa, tekaške steze, veslaške trenažerje, steperje, ipd.
Zaradi zgoraj navedenega, se mnogi vrhunski športniki (vseh športnih panog in disciplin) zatekajo k atletskim kondicijskim trenerjem, ko gradijo temeljno in specialno kondicijsko pripravljenost za svoj šport.
Fitnes je seveda bolj iskan v razvitem mestnem okolju in med športniki. V manj razvitem svetu ter na deželi, ljudje potrebo po gibanju, ki je nujno za ohranjanje zdravja, doživijo pri delu.

Prednost vadbe v fitneškem centru

Največja prednost vadbe v fitneškem centru:

• možnost popolne prilagoditve treninga posamezniku,
• možnost treniranja vseh motoričnih sposobnosti (moč, hitrost, eksplozivnost, vzdržljivost, ravnotežje, gibljivost, koordinacija), 
• varna vadba pod strokovnim vodstvom ( tako petletni otrok, najstnik, vrhunski športnik, rekreativec, nosečnica, rehabilitiranec, poškodovani vadeči, človek na revitalizacijskem programu kot tudi starostnik), stereotip, da v fitneške centre  hodijo le bodybuilderji je zastarel in že dolgo nerealen,
• fitnes je tudi glavno orodje rehabilitacijske, post-rehabilitacijske in preventivne vadbe.  

Za nekatere je slabost fitneške vadbe dejstvo, da se le - ta praviloma izvaja v zaprtem prostoru. Vendar iz dvajsetletnih izkušenj lahko zagotovim, da se na to sklicujejo le tisti, ki niso preizkusili prednosti tovrstne vadbe s pomočjo vrhunskega trenerja. Dobesedno vsi skeptiki, ki so premagali sebe in preizkusili kratkoročne in dolgoročne učinke fitneške vadbe, so spremenili mnenje. Zaprt prostor ni le izolacija od svežega zraka, je tudi mir, tišina in stabilne razmere, ki lahko veliko pripomorejo pri razvoju posameznih sposobnosti.
Poleg tega je nujno zavedanje, da v fitneškem centru opravimo le tisti del gibanja, ki ga v naravi težko realiziramo, oziroma kondicijsko pripravo za naš primarni šport. Vse ostalo gibanje, ki napolni pljuča, doživimo v naravnem okolju.
Druga slabost je možnost poškodbe v primeru nepravilne vadbe. Fitnes resnično ponuja neskončne možnosti za trening oziroma telovadbo. To pa tudi pomeni, da se je treba pravilnih izvedb vaj in protokolov naučiti. Fitnes je odlično orodje, tako kot na primer nož; če ju uporabljate pametno vam lahko rešita življenje, če ne pa vam lahko tudi škodita. Poučite se o pravilih uporabe in uživajte vse koristi orodja.

Trend razvoja vadb

Trend zadnjega desetletja je nenehno iskanje novih oblik vadbe. Razvijalci novih programov večinoma v resnici stare programe preoblačijo v nove obleke in jih promovirajo na trgu kot revolucionarne instant rešitve vseh želja in ciljev.
Opaziti je tudi to, da sodoben človek v razvitem svetu motorično nazaduje. Vse starostne skupine (tudi otroci), so zaradi tehnologije, ki človeku olajša življenje (avtomobili, dvigala, računalniki, …) pozabile, kako se pravilno (učinkovito, zdravo in ekonomično) hodi, teče, sedi in stoji.
Zato trenerji najprej postavljamo temelj; učimo vadeče zavestnosti in pravilne uporabe človeškega telesa – osnovne motorike, ter šele v nadaljevanju dvigujemo kondicijsko pripravljenost. Dober trener je danes mnogo več kot le športni pedagog. Je tudi antropolog, kineziolog, psiholog, nutricionist, terapevt, poleg tega uporablja  zdravo kmečko pamet in več kot pet čutov.
  
Uroš Petan
Kondicijski trener
http://www.one2one.si/sl