Koristi gozda za zdravje

Slovenija je znana kot ena izmed petih najbolj zelenih držav na svetu. Na prebivalca Slovenije pride  kar 700 dreves, s čimer smo za skoraj še enkrat nad povprečjem od ostalih držav sveta. Pred nami so samo severne in baltske države, vendar moramo upoštevati, da sta tam rastje in velikost dreves drugačna. Mi pa se ponašamo s kvalitetnim, zdravim in velikim premerom dreves. Čim stopimo iz urbane džungle se lahko znajdemo v gozdnem objemu.
Vsak posameznik se mora vprašati koliko dreves se je že dotaknil, jih objel, rešil ali pa jih naredil koristne. S tem ne mislim, da je šel v trgovino in kupil nekaj lesenega. Les je živ, vendar se njegovo moč občuti, ko sami delamo z njim. Ko gre skozi naše roke v vsaki fazi od ležečega hloda do končnega izdelka. V tujini obstaja t.i. gozdno kopanje, kar dejansko pomeni spehod v gozdu, ko se človek temeljito poglobi v to, kaj vse ga obdaja in le-to poskuša čim bolj občutiti. Na Japonskem so prvi uvedli ta termin,  in sicer že v 80. letih prejšnjega stoletja. Pri nas poznamo gozdni selfness, ki ga razvijajo na Cerknem.

Simbioza človeka in gozda  

Gozd pri procesu fotosinteze pod vplivom svetlobe tvori ogljikove hidrate iz ogljikovega dioksida in vode. Na leto se pri fotosintezi izrabi za 150 milijard ton ogljika, nastali sladkorji se porabljajo za rast rastlin, nastanek lesa, razvoj plodov. Zeleni deli sprostijo nazaj v ozračje za 400 milijard ton kisika. Z gozdom smo tako v simbiozi. Čeprav se morda zdi očitno, da je sprehod v gozdu dober za nas, obstajajo tudi raziskave o fizioloških učinkih. 

• Imunski sistem: eterična olja iz lesa gozdnega drevja povečajo aktivnost celic ubijalk, imunski borci pa vodijo rakave celice v pregled. V letu 2010 so raziskovalci testirali zdrave moške, stare od 37 do 55 let. Razdeljeni so bili v dve skupini, na tiste, ki so hodili na sprehode v mestu in na tiste v gozdu. Obe skupini sta prehodili 2,5 km, sprehod pa je trajal približno dve uri. Znanstveniki so merili v zraku hlapne snovi katere preprečujejo rast napadalcem našega organizma, udeležencem so odvzeli vzorce krvi in po srehodu so morali izpolniti so morali anketo. Rezultati so pokazali, da je hoja v gozdu povečala dejavnost naravnih celic ubijalk (medtem, ko jih hoja po mesto ni), ter da so učinki prisotni še 30 dni kasneje. V drugem delu iste študiji so raziskovalci odkrili podobne učinke tudi na ženskah.  
• Razbremenitev stresa: v študiji so raziskovalci merili tudi raven adrenalina v urinu pri moških in ženskah. Tistim, ki so se sprehajali v gozdu, se je občutno zmanjšala raven adrenalina, kar kaže, da so bili udeleženci pod spodnjo mejo stresa v času, ko so bili v gozdu. Druge študije na to temo so pokazale podobne rezultate. Tako imenovano gozdno kopanje zmanjšanje raven kortizola, stresnega hormona, zmanjšuje anksioznost, depresijo in jezo. Zgodnejša raziskava leta 2007 je ugotovila, da so bili učinki lajšanja stresa še večji za udeležence, ki so se srečevali s kroničnim stresom, kar pomeni, da je gozdno kopanje lahko del zdravljenja.
• Zdravje srca: v študiji leta 2010 so raziskovalci izvedli poskuse v 24 območjih na Japonskem. Ugotovili so ne le, da gozdno kopanje zmanjša raven kortizola, ampak tudi zmanjša povprečne vrednosti krvnega tlaka. Druge meritve so pokazale, da se je močno povečala sprostitev in zmanjšanje stresa.
• Več energije in boljše razpoloženje: podatki iz teh študij kažejo tudi, da celo samo gledanje gozda (brez hoje v njem) pomaga zmanjšati utrujenost in izboljša razpoloženje, v primerjavi z ogledom mestne krajine. Sprehod skozi gozd samo še poveča koristi gozda. Udeleženci so se v anketah samoocenili in rezultati tistih, ki so hodili na gozdno kopanje so dosegli nižje vrednosti napetosti, depresije, jeze, utrujenosti in zmedenosti v primerjavi z udeleženci, ki so se sprehajali v mestu.

Uživajte v vsakem trenutku  bivanja v gozdu. 
 
Melita Mulej, org.posl.vel.

Viri:
Bum Jin Park, et al., “The physiological effects of Shinrin-yoku (taking in the forest atmosphere or forest bathing): evidence from field experiments in 24 forests across Japan,” Environ Health Prev Med, Jan 2010; 15(1):18-26
Qing Li, “Effect of forest bathing trips on human immune function,” Environ Health Prev Med, Jan 2010; 15(1): 9-17
Li Q Morimoto K, et al., “A forest bathing trip increases human natural killer activity and expression of anti-cancer proteins in female subjects,”Journal of Biological Regulators and Homeostatic Agents, 2008; 22(1):44-55
Morita E, et al., “Psychological effects of forest environments on healthy adults: Shinrin-yoku (forest-air bathing, walking) as a possible method of stress reduction,”Public Health, 2007 Jan; 121(1):54-63
Roger S. Ulrich, “View through a window may influence recovery from surgery,” Science, April 27, 1984
Deborah Franklin, “How Hospital Gardens Help Patients Heal,” Scientific America, March 1, 2012