Korporativni velneški programi kot pomoč proti absentizmu

Absentizem je izjemno kompleksna težava, ki hkrati pomeni tudi velik strošek za podjetje. Najširše je opredeljen kot vsakršna odsotnost z delovnega mesta ne glede na:

• konkretne pojavne oblike,
• vzroke absentizma,
•  čas oz. trajanje odsotnosti z dela.  

V literaturi se je uveljavila tudi delitev absentizma na:

• prostovoljno odsotnost z dela, za katero ni konkretnega in objektivnega razloga,
• neprostovoljno odsotnost, na katero vplivajo objektivni dejavniki, kot so bolezen, poškodba ali drugi osebni razlogi, ki se jim ni mogoče izogniti.

Pristopi k razlagi absentizma, ki so se uveljavljali v preteklosti, uspešno pojasnijo le posamezne vidike obravnavanega problema. Danes lahko razloge za absentizem združimo v tri večje skupine:

• subjektivne razloge posameznika (s tem sta povezana delovna motivacija in zadovoljstvo pri delu),
•  organizacijske razloge (izhajajo iz delovnega okolja),
• širše družbene okoliščine.

Dejstvo, da ni enoznačne definicije absentizma, je težava tudi z metodološkega vidika, saj so lahko ugotovitve različnih empiričnih raziskav zaradi neprimerljivosti podatkov vprašljive. Posledica neenotnega pojmovanja odsotnosti z dela se kažejo v neenotnih merilih merjenja: lahko so upoštevane vse odsotnosti z dela ali le bolezenske, glede na trajanje odsotnosti z dela se lahko upošteva vsaka (tudi enodnevna) odsotnost, pri izračunu se lahko upoštevajo delovni ali koledarski dnevi …

Obstajajo velike razlike v stopnjah absentizma

Podatki, ki obstajajo, kažejo na velike razlike v stopnjah absentizma med različnimi podjetji. Kar je še posebej skrb zbujajoče, je to, da obstajajo tudi velike razlike med posameznimi enotami znotraj istega podjetja. Motivacija in zadovoljstvo sta pomembna, nista pa edina dejavnika, ki lahko vplivata na pojav absentizma. Posamezniki ali skupine zaposlenih imajo zelo različne potrebe in različne prioritete.
Odgovorni v podjetjih bi morali imeti na področju absentizma prioritetni cilj, in sicer: ugotoviti razloge, zakaj se zaposleni odločajo za odsotnost z dela, čeprav nimajo objektivnih zdravstvenih razlogov. Posameznik se za odsotnost z dela običajno odloči, ko se več vzrokov nakopiči in je absentizem edini izhod, ki ga vidi. To pa delodajalca v vsakem primeru veliko stane.

Zdravstveni absentizem

Najpogostejša definicija odsotnosti se nanaša na t. i. zdravstveni absentizem ali odsotnost z dela zaradi bolezni. Najpogostejši vzroki zdravstvenih težav zaposlenih so bolečine v hrbtu, stres, bolečine v rokah in nogah … Zdravstvene težave so najpogosteje povezane s slabimi delovnimi pogoji, povečano zahtevnostjo dela, razlikami med področji dela, …
Vse to so dejstva, ki bi se jim morda lahko do neke mere izognili z ustreznim pristopom v razumevanju, da je kljub vsem tehnološkim inovacijam še vedno človek tisti, ki ima dodano vrednost. Še posebej v storitvenih dejavnostih.
Uvedba ustreznih korporativnih velneških programov je lahko začetek novega pristopa, predvsem pa pomoč pri graditvi kulture podjetja, ki ljudem pomaga, da so lahko boljši na zdrav način in ne slabši na najslabši možni način, ki za nobeno stran ni produktiven.
Odločitev pa je vedno stvar izbire vseh odgovornih.

Mag. Monika Karan