Mitologija, simbolni pomen in energija dreves (1.del)

Številne kulture so v drevesih prepoznale posebne energije, jim pripisovale pomen in določale, da drevesa predstavljajo domovanje posebnim bitjem.
V evropskih prastarih gozdovih še danes dobimo občutek magičnosti in zato ni težko razumeti stara ljudstva, da so si gozd izbrali za domovanje pravljičnih, magičnih in mitoloških bitij. Ljudje imamo že od nekdaj bujno domišljijo, nekateri manj, drugi bolj. Ker smo pri sprehodu skozi gozd v tesnem stiku s samim seboj in nas različne sence in poti napeljujejo, da pomislimo na davna bitja, kar nekako iščemo njihove podobe v lesu, listih in svetlobnih igrah. Ravno tako je bilo tudi včasih, le da je bilo znanje, ki ga imamo danes, mnogo slabše. Zato so si nepojasnene zadeve pomagali obrazložiti z magijo. Tako so se za pozitivne dogodke v svojem življenju zahvaljevali dobrim bitjem in obratno. V različnih kulturah so bitja v gozdu poimenovali drugače, lastnosti bitij pa so si bolj ali manj podobne.

Slovanska gozdna mitologija

Podrobneje bom predstavila slovansko gozdno mitologijo, ker živimo na območju slovanov. Prva pisna omemba slovanske mitologije sega v 6. stoletje. Zapisom ne gre ravno pripisovati velikega pomena, saj so bili takratni zapisovalci duhovniki, ki so želeli zatreti poganska verovanja, tako da današnje znanje izvira predvsem iz ljudske folklore.
Slovani so bili z gozdom tesno povezani, saj so svoje bogove večinoma častili v gozdnih svetiščih imenovanih gaj.

• Hrast je slovanom predstavljal svet. Nadzemni deli so predstvaljali življenje in vsemu živemu je kraljeval Perun, podzemni deli, tam je kraljeval Veles, so predstavljali svet mtrvih. Prvi je imel simbol orla, drugi simbol kače. Jurij pol moški pol konj je eden redkih, ki ga je krščanstvo posvojilo. Slovani so mu namenili da je bog pomladi, vegetacije.
• Slovani so imeli več bogov gozda, med njimi najdemo Silinieza, Porewita, in zlobnega Bestruka.
• Z gozdom so povezana tudi ostala bitja. Čateži so gozdna bitja, ki lahko spreminjajo svojo velikost. Upodobljeni so kot pol moški pol kozli, nagajali naj bi gozdarjem in popotnikom. Terme Čatež ga imajo za svoj simbol.
• Lesnik ali Leši je gozdni duh, trave in ovijalke predstavljajo njegove lase ter brado. Varuje gozd in živali, včasih pa ugrabi tudi kakšno mlado žensko.
• Z Jago Babo so strašili otroke, gre za divjo žensko, ki ima kurje noge.
• In nenazadnje ima slovanska mitologija tudi vile. So bojevnice, zdravilke, lovke, odlične pevke in živijo v devesih, livadah, ribnikih.

Še nekaj zanimivosti o gozdnih mitologijah

• V grški mitologiji je bila boginja gozda Artemida s katero so se družile driade. Driade so drevesne nimfe, ki so bile zelo povezane s svojim drevesom, saj če so posekali njeno drevo, je z drevosm umrla tudi nimfa. Driade so pogosto družile s satiri, spremljevalci Dioniza. Satiri so bili divje narave in so simbolizirali plodnost in rodovitnost. Grki so imeli tudi Pana, ki je upodobljen zelo podobno kot naš Čatež in je bil bog gozda, pastoralne glasbe, pastirjev in čred.
• Rimljani so svojo boginjo gozda poimenovali Diana, boga pa Favna.
• Nordijska mitologija je imela drevo življenja Igdrasil. Rastel je v središču Asgarda, ki je bilo domovanje bogov. Šlo naj bi za jesen (Fraxinus) z močnimi koreninami in mogočno krošnjo, ki naj bi segala do nebes. Na vrhu krošnje drevesa življenja je živel orel. Korenine so šle na tri krake. Prvi krak naj bi bil pri Urdovem vodjnaku v Asgardu, kjer naj bi živele tri boginje časa - preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Drugi krak korenin naj bi šel do Mimirjevega vodnjaka v svetu velikanov, tretji krak pa do zmaja Nidhuga in Hevergemirjevega vodnjaka. Veverica Ratatosk naj bi prenašala sporočila med orlom in zmajem.  

Drevesa so imela in še vedno imajo simbolni pomen, energetsko in zdravilno moč, ki lahko blagodejno vplivajo na nas.

 Melita Mulej, org.posl.vel.