Naravno proti prehladu

Zima je poleg snega, mraza in s tem povezanih aktivnostih tudi čas prehladov, grip in drugih dihalnih obolenj. Zmotno je prepričanje, da zbolimo zaradi mraza. Prehlad dobimo zaradi virusov, ki so vse okoli nas, saj imunski sistem na neki točki pade in virusi, ki jih navadno z rokami prenesemo na sluznico, najpogosteje nosno, povzročijo obolenje. Zamašen nos, nosni izcedek in boleče grlo so simptomi, ki se pojavijo že 12 ur po okužbi. Kasneje se naštetim simptomom pridružijo še nekateri drugi, kot so solzenje, suh kašelj, glavobol, vnetje sinusov in ušes.

Hrana, ki pomaga ohranjati zdrav imunski sistem

Na srečo nam je narava naklonjena in nam nudi številne darove, da si lahko olajšamo in preprečimo prehlad. Včasih so naši predniki to dejstvo znali veliko bolje izkoristiti. Jeseni so kisali zelje, da so ga imeli dovolj za zimo. 

• Kislo zelje je bogato z vitaminom C, vanj so babice pogosto dajale tudi zrna kumine, ki je koristna iz najmanj dveh razlogov. Prvi je, da preprečuje napenjane, drugi je, da deluje antibakterijsko, in sicer tako, da zavira negativno delovanje bakterij. Olje iz sadeža oz. semena kumine lajša izklašljevanje, če si ga namažemo po prsih.
• Naše babice so pogosto pripravljale močnate jedi, kot so jota, segedin, govnač, matevž, ješprenj.
• Tudi ajdovi žganci, ki vsebujejo rutin, špinača in blitva, ki vsebujeta vitamine C, E, K, flavonoide, pomagajo pri preprečevanju prehladov.
• Rdeča pesa je dobra za kri in srce, saj vsebuje železo, kalij in folno kislino. Rimljani so peso uporabljali tudi za nižanje telesne temperature.
• Repa vsebuje kalcij, vitamin B, C, natrij in skupaj z žveplovimi spojinami deluje pozitivno na dihala.

Pomen tekočine pri zdravljenju prehladov

Ko smo že okuženi z virusom moramo piti veliko tekočine. Če smo si spomladi in poleti nabrali dovolj zelišč, jih lahko sedaj uporabimo za lastno zdravje. 

• Čaj iz materine dušice blagodejno deluje na vneto grlo, kot tudi na kašelj. Priporočljivo ga je piti 3 krat na dan.
• Tudi vrtnica, trpotec in žajbelj so odlični pri prehladu. Iz njih lahko naredimo sirup ali poparek. Predvsem žajbelj je idealen za poparek, ki ga pri vnetem grlu grgramo, saj deluje antiseptično.
• Resnična zmagovalca pri prehladu sta smreka (Picea abies) in pljučnik (Pulmonaria officinalis). Smrekovi vršički sicer vsebujejo veliko vitamina C in jih je najbolje jesti kar surove, lahko pa iz njih skuhamo tudi čaj, ki je odličen pri boju z dihalnimi težavami. Poparek lahko inhaliramo in zaradi terpentinovega olja tako očistimo ves respiratorni del. Izdelamo lahko tudi smrekovo mazilo s katerim se mažemo po čelu, pod nosom, za ušesi in po prsih.
• Pljučnik zaradi svoje izjemne sestave krepi pljuča. Vsebuje različne snovi kot so tanini, saponozoidi in kar je najpomembnejše, kremenčevo kislino. Za vneto grlo se lahko zameša dve žlici medu, sok limone in mleti cimet. V ustih se mešanica počasi stopi, da steče po grlu in tako naredi oblogo. Grlo se na ta način razkuži in zaščiti pred nosno tekočino, kot tudi omili bolečino v grlu.

Vse kar moramo storiti je, da cenimo naravo in spoštljivo uporabimo njene darove za ohranjanje zdravja.   
 
Melita Mulej, org.posl.vel.