Od klinične somatike do AEQ metode

Kako vaje klinične somatike učinkujejo na živčno-mišični sistem, sem se imel priložnost podučiti ob nekajletnem delu s strankami. Ob aktivnih terapijah s somatskimi vajami so se mnogim zgodile znatne spremembe in izboljšanje življenja, in vendarle so se dobrodejni učinki pri večini obdržali le nekaj mesecev. Sčasoma so se vrnili v prejšnje stanje in somatske vaje izvajali le občasno, ko je bolečina postala preveč moteča.
Povezava med fiziko in gibanjem človeka
Ob proučevanju različnih področij fizike in človeškega gibanja, sem čedalje bolje razumel, da se je življenje zadnjih nekaj desetletij izjemno pospešilo in da je temu primerna manjša zbranosti in prilagodljivost človeka. Hitro življenje še dodatno spodbuja tehnologija. Za tak način življenja potrebujemo tudi veliko energije, a tudi naprave, ki delo opravljajo namesto nas, ter nam tako prihranijo čas.

Težave zaradi hitrega načina življenja

Medtem ko izrabo časa odmerjamo racionalno, pa tega ne delamo glede izrabe energije. Naše telo se je skozi evolucijo ter boj za obstanek razvijalo ob pomankanju in boju za energijo. Čas ni bil bistven, danes pa živimo, kot da bi se venomer vozili po avtocesti, kar nam omogoča prihranek časa, hkrati pa pomeni tudi večjo porabo goriva (energije) ter večjo obrabo. Obenem je prilagodljivost, to manipulacijsko polje, ko se zgodi nekaj nepredvidljivega, manjša. Ko je treba z avtoceste zaviti na makadamsko pot in voziti zlagoma, smo zmedeni in negotovi. Skorajda pod stresom, čeprav smo milijone let preživeli in se v neprilagojenem sovražnem okolju celo razvijali.
Ugotavljam, da nas hitrost ubija – dobesedno ali posredno - dela nas napete, trde in toge. Nastaja bolečina, ki opozarja na neučinkovitost ter entropijo.

Namen AEQ – z manj truda narediti bolje

Dojel sem, da standardne somatske vaje premalo vplivajo na to, da bi človek  upočasnil svoje življenje, saj mu ne postavijo dovolj ovir, da bi moral razmišljati, kako se giba, kako nekaj počne, ter kako bi moral vajo pravilneje izvesti.
Temeljni namen AEQ metode je, da si vzamemo čas in opazujemo, kaj počnemo, ter iščemo boljšo rešitev. Boljša rešitev je tista, kjer z manj truda (energije) naredimo enako ali več kot prej. Povedano drugače: dvakrat premisli, enkrat naredi. Kot če bi z avtoceste zavili na poligon spretnostne vožnje.
Bolj kot vemo, kaj počnemo, bolj lahko povečamo občutek zavedanja, s katerim dobimo več nadzora. To omogoči več usklajenosti, kar vodi v večjo učinkovitost. Ta pa vedno dobro dene, saj omogoči povrnitev, ohranitev in izboljšanje lahkotnega gibanja, ki je pogoj za lepa, neboleča in samostojna zrela leta.
 
Aleš Ernst, CSE
Učitelj klinične somatike in AEQ metode
http://aeq.si/