Povezava med dihanjem in pretočnostjo telesa

Pojem pretočnosti telesa razumem kot sposobnost bivanja v tem trenutku – tukaj in sedaj, ter hkratnem popolnem zavedanju lastnega telesa in okolja.
Pomen pretočnosti telesa
Čutenje pretoka univerzalne energije (Qi-kitajsko oziroma Prana-indijsko), ki je vseprisotna in je vsem na voljo, nič ne stane in je osnovni vir energije za vso živo in neživo naravo.   Kitajska tradicionalna medicina (TKM) jo razlaga kot življenjsko silo, biopotencial oziroma energijo. Qi je nevidna sila ali energija, ki prosto teče po telesu zdravega človeka. Kadar je oslabljena, ovirana ali blokirana človek zboli. Zato je bolezen posledica nepretočnosti in neravnovesja in ne obratno.
Konkreten občutek pretočnosti v telesu lahko opišem kot čutenje ali zaznavo celotnega telesa. Na različnih stopnjah osebnega razvoja se ti občutki stopnjujejo od osnovne propriocepcije (zaznavanje položaja telesa v prostoru), do stopnjevanja zavedanja notranjih napetosti in položajev gibalnih sklopov, zavedanja notranjih organov. Lahko se razvije do te mere, da čutimo, kako kri teče po žilah ter kakšna je pretočnost energijskih središč (čakr). Pretočnost telesa je zmanjšana v primeru ujetosti v negativne podzavestne programe, blokade, oziroma odvisnosti.

Pomen dihanja

Dihanje je najpomembnejša vitalna funkcija telesa, zato je človek ustvarjen tako, da dihanje poteka avtonomno. Kar pa ne pomeni, da za osnovno funkcijo dihanja ne obstaja nič več kot to – zgolj ohranjanje življenja. Z različnimi tehnikami dihanja lahko posegamo v energijsko, metabolno, mentalno, čustveno ter druga stanja telesa.
Obstaja mnogo tehnik dihanja. V športu je naprimer poznan Frolov dihalnik (endogeno-notranje dihanje), ki pomaga pri razvoju sposobnosti anaerobnih metabolnih procesov; pridobivanje energije brez prisotnosti kisika. Tudi sicer, skozi športno vadbo oziroma pod vodstvom kakovostnih vaditeljev, pridemo do pomembnih spoznanj na področju povezave med dihanjem, telesno močjo, vzdržljivostjo in sposobnostjo ohranjanja visoke koncentracije med visoko intenzivno vadbo.

Kaj se dogaja med meditacijo?

V meditacijskih tehnikah se srečamo z različnimi vajami, ki nam pomagajo preseči stanje normalne zavesti; vstop v druga stanja zavesti, dvigu vibracije celotnega bitja. Zelo znana je dihalna tehnika pranajama.
Osnovna vaja je zgolj opazovanje dihanja. Pozornost usmerimo na vdih in izdih. Brez nadziranja ali spreminjanja procesa takoj občutimo pozitivne učinke. Zmanjšanje ali ustavitev miselnih procesov, toploto v telesu in pomiritev v primeru notranjega nemira. Ta tehnika lahko odlično premaga nespečnost kot posledico stresa.
Končni cilj ni sposobnost enkratne ali kratkotrajne vzpostavitve energijskega pretoka s katerokoli tehniko. Meditacije, dihalne in/ali gibalne vaje nas vodijo proti konstantnemu bivanju v stanju povišane zavesti. V takem stanju je človek deležen mnogih koristi:

• vrhunske imunosti,
• velike telesne moči,
• umske bistrosti,
• kreativnosti,
• intuicije,
• zmanjšana je potreba po spanju,
• jasnega uvida v realnost slehrne življenjske situacije ipd.  

Na duhovni ravni lažje dosegamo stanje opazovalca – nevtralno pozicijo v vseh situacijah, onkraj egoizma, zavedanje enosti. Posledično smo čustveno stabilnejši in mirni. Lažje ozaveščamo in se osvobajamo raznih ujetosti in neustreznih podzavestnih programov. In končno smo tudi telesno bolj zdravi. 
Splošnega nasveta, katera tehnika je boljša, ni. Življenje nas vedno vodi tako, da se srečamo z najprimernejšo tehniko oziroma učiteljem za tisti trenutek; za raven, na kateri se nahajamo, oziroma za pomoč pri preseganju trenutne ujetosti. V praksi to pomeni, da se lahko mirno predamo intuiciji in ne kalkuliramo preveč.
Za zaključek še to, drevesa (rastline) proizvajajo koristni del zraka za ljudi in izdihani zrak iz človeških pljuč je koristen za drevesa. Še dokaz več, da je v našem vesolju vse soodvisno in ena celota. Logična posledica tega je velika smiselnost izvajanja vseh tehnik meditacije oziroma dihalnih vaj v naravnem okolju.
 
Uroš Petan
Terapevt 
http://www.one2one.si