Kaj pomeni presnova?

Najverjetneje je skoraj vsak med nami že kdaj opazoval družinskega člana, prijatelja ali znanca, kako veliko hrane poje, pa se mu na postavi ne pozna popolnoma nič, pri nas pa se pozna vsak grižljaj. Največkrat ljudje to povezujejo s hitrim oziroma počasnim metabolizmom oziroma presnovo.

S pojmom presnova ali metabolizem označujemo vse fizikalno-kemijske reakcije/procese s katerimi živa organizirana snov nastaja, se vzdržuje in se spreminja. Pri tej spremembi postane energija kemičnih vezi organskih molekul – gradnikov žive snovi – dostopna za presnovne reakcije.

Katabolne ali anabolne presnovne reakcije

Pri prvih gre za razgradnjo večjih molekul (ogljikovi hidrati, maščobe, beljakovine) v manjše, pri čemer se sprošča energija, 40% te energije se uskladišči v energetsko bogatih vezeh molekul, kot je ATP (adenozintrifosfat), katero lahko potem telo uporabi kot vir energije za vrsto celičnih procesov, 60% energije pa se sprosti kot toplota.
Pri anabolnih reakcijah gre pa za izgradnjo večjih molekul iz manjših pri čemer pa se energija porablja. Sposobnost presnavljanja imajo vse žive celice, saj je to eden izmed osnovnih pogojev, da lahko nekaj sploh označimo kot živo. Celična presnova organskih molekul in s tem tudi pretvarjanje energije, je pogoj za nemoten obstoj in funkcijo celic na ravni tkiva in organov. To pa omogoča normalno fiziološko delovanje celotnega organizma.

Kako telo porablja energijo?

Energijo pridobivamo s hranili - ogljikovimi hidrati, maščobami in beljakovinami. 1 gram ogljikovih hidratov in beljakovin ima 4kCal, 1 gram maščob pa 9kCal. Dnevna poraba človeškega organizma je v povprečju 2300 Kcal. 65% te porabe predstavlja bazalna presnova, to je energija, ki jo telo potrebuje samo za vzdrževanje osnovnih življenskih funkcij, 10% porabe energije predstavlja prehranska termogeneza, ostalo pa predstavlja vzdrževanje mišičnega tonusa in hotena mišična aktivnost.
Bistvo uravnavanja presnove v kompleksnem večceličnem organizmu, kakršen je človeški, je, da se presnovno odzove na spremembe v okolju tako, da ne pride do škodljivih oziroma življenja ogrožujočih sprememb. To pomeni, da morajo v takih razmerah potekati tisti procesi, ki bodo te  spremembe preprečevali in da morajo biti hkrati upočasnjeni ali ustavljeni tisti procesi, ki bi organizem v takih stanjih dodatno ogrožali.

Vloga hormonov pri presnovi

Ker naše celice potrebujejo stalen vir energije, naš vnos hranil pa to ni, imajo pri presnovnih procesih pomembno vlogo tudi hormoni. Le-ti so pomembni pri uravnavanju presnove ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, uravnavanju energijske bilance organizma, uravnavanju telesne temperature (termoregulacija)  in usklajevanju presnovnih procesov med posameznimi tkivi.
Po njihovih učinkih jih delimo na tiste, ki skrbijo za to, da se viri energije:

• skladiščijo - insulin,
• sproščajo - glukagon, adrenalin, kortizol, rastni hormon.

Kaj lahko naredite, da pospešite metabolizem?

• Dan začnite z zajtrkom, ki naj bo kakovostno sestavljen – vsebuje naj kompleksne ogljikove hidrate, beljakovine in čim več vlaknin.
• Hrano si porazdelite v manjše obroke.
• Privoščite si pravo kavo ali še bolje zeleni čaj, saj kofein dvigne hitrost metabolizma.
• Čez dan spijte čim več vode.
• Izogibajte se sladkim in gaziranim pijačam.
• Pri vsakem obroku si privoščite beljakovine, saj le te gradijo mišice, ki so glavni porabnik energije, hkrati pa beljakovine krepijo telo in imunski sistem. Posebno ženske moramo poskrbeti za zadosten vnos železa, saj če nimamo v krvi dovolj železa, naše celice niso dovolj preskrbljene, pa tudi mišice niso dovolj močne in s tem nimamo dovolj energije, kar upočasni metabolizem.
• Čim več se ukvarjajte s športom, saj večja kot je  mišična masa, več energije bo telo tudi porabilo.
• Pomemben del za normalno delovanje metabolizma, je tudi spanje, zato poskrbite, da boste kar se da spočiti in s tem tudi sproščeni.

 
Nina Blejc, dipl.dietet.