Slastne breskve in marelice

Breskve izvirajo iz Kitajske, rastejo tudi v zmerno toplih predelih Južne Afrike, Nove Zelandije in ZDA. V naše kraje so jih prinesli Rimljani, le-ti pa so jih spoznali pri Perzijcih. Velike proizvajalke breskev so  Španija, Italija in Grčija.

Zdravilni učinki

Rumena, rdeča in oranžna barva kožice pomenijo, da je v lupini in v mesu breskve veliko karotenoidov, zato so breskve tako zelo zdrave. Tudi marelice imajo veliko količino karotenoidov, ki imajo med drugim tudi pomlajevalni učinek.
Breskve

• krepijo imunski sistem, 
• varujejo pred prostimi radikali,
• krepijo vezivna tkiva, žile, srce in krvni obtok,
• večajo odpornost proti stresu,
• velika vsebnost niacina (B3) v povezavi z magnezijem, selenom in cinkom omogoča izboljšanje počutja, odpravi nemir in živčnost,
• pomagajo pri težavah z zaprtostjo, saj pospešujejo peristaltiko,  delujejo odvajalno in pomagajo pri hujšanju.

Marelice   

• zavirajo procese staranja, 

• izboljšajo počutje, pomagajo pri utrujenosti in slabi koncentraciji,
• varujejo celice pred prostimi radikali,
• izboljšujejo krvno sliko,
• lajšajo astmatične težave,
• pomagajo pri suhem grlu in žrelu.

Ali zaužijemo dovolj sadja in zelenjave?

Na splošno je sadje (in tudi zelenjava) odličen vir prehranske vlaknine, vitaminov, mineralov in drugih bioaktivnih snovi, zaradi česar predstavlja nepogrešljiv sestavni del pestre in uravnotežene prehrane. Žal raziskave kažejo, da sadja (in tudi zelenjave) Slovenci zaužijemo bistveno premalo.
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije bi morali dnevno zaužili vsaj 400 gramov sadja in/ali zelenjave na dan. Ta količina predstavlja varovalni dejavnik pred kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, predvsem boleznimi srca in ožilja, diabetesom tipa 2 in nekaterimi vrstami raka.
Po podatkih raziskave, ki so jo opravili na Inštitutu za nutricionistiko (oktober 2014) približno polovica Slovencev sploh ne uživa zadostne količine sadja/zelenjave vsak dan. Rezultati raziskave so pokazali, da le polovica anketirancev uživa sadje ali zelenjavo vsaj enkrat dnevno. Moški tako sadje kot zelenjavo uživajo manj pogosto kot ženske. Medtem ko je bil delež žensk, ki sadje uživajo vsaj enkrat dnevno 63%, je bil ta delež pri moških le 45%. V zadnjih desetih letih je opazen tudi značilen trend upadanja uživanja, še posebej zelenjave.

Velja si zapomniti: 400 g sadja in/ali zelenjave na dan. Izkoristite poletne dni in telesu privoščite sadje in zelenjavo, ki nam jo narava v izobilju podarja.

Mag. Gordana Vulić, univ. dipl. inž. živ.tehnol.