Sproščanje kot pot k dinamičnemu ravnovesju

Sproščanje pomeni pot k dinamičnemu ravnovesju. Nasprotje občutju sproščenosti pomeni stres, ki je reakcija organizma na dražljaje iz okolja. Vključuje znake obrambe in prilagajanja.
Stres je lahko povsem individualna izkušnja. Kar je za nekoga prijetno in pozitivno, je za drugega lahko škodljivo in negativno. Namerno sprejemanje izzivov je lahko enkrat radost, drugič pa polomija. Začetnik, ki še nikoli ni skočil s padalom, bo pred skokom trd od strahu in bo nedvomno doživljal škodljiv stres. Za izkušenega padalca pa bo vsak nov skok eno samo veselje, ki mu ga ne morejo skaliti misli na nevarnost. Kljub temu pa bo njegovo telo v stanju pripravljenosti in ves čas nared za morebiten spopad s težavami, ki se lahko nepričakovano pojavijo. Padalca bo preveval občutek prijaznega ali pozitivnega vznemirjenja.  Odločilno je torej posameznikovo dojemanje zahtev in ocena lastnih sposobnosti.

Ravnovesje zahtev in naših sposobnosti

Najbolj poenostavljen model za razumevanje nam predstavlja tehtnica, kjer si lahko na eni strani predstavljamo zahteve in na drugi strani spretnosti. V posodi na eni strani so zahteve, ki jih zaznavamo v okolju, v posodi na drugi strani tehtnice pa so naše sposobnosti, ki jih čutimo v spopadanju z zahtevami. Kadar sta posodi v ravnovesju ali se blago zibljeta smo sproščeni, navdaja nas občutek moči, varnosti in zadovoljstva.  Realna je predstava o rahlem nihanju, ki pa se ne odkloni iz lege, ki jo bomo imenovali normalno območje. Kadar je tehtnica v takšni legi, ki je seveda za vsakogar drugačna, se dobro počutimo in tudi nimamo težav z zdravjem.

Anatomija nesproščenosti   

Različne stopnje nesproščenosti ali stresne reakcije so odvisne od dojemanja položaja in ocene sposobnosti za kljubovanje težavam. To nas vodi do odločilnega spoznanja, da nemir in nesproščenost ni stanje v okolju, temveč v človekovi notranjosti. Stopnja in vrsta stresa, ki si ga ustvarimo v glavi, je odvisna od vzajemnega delovanja med posameznikom in okoljem. Ljudi ne vznemirjajo stvari, marveč mnenja, ki si jih o njih ustvarijo.
Zavedati se moramo, da svet nastaja v glavi in da so možgani vrt. Ideji, da je umetnost življenja v tem, da smo sposobni izsesati nektar iz vsakega cveta, moramo dodati, da je pomembna tudi zmožnost ob tem občutiti resnično ugodje. Ideja je prastara in temelji na učenju starogrških filozofov. Samoobvladovanje z namenom, da bi postali mojstri lastnih občutij, so imenovali askeza, kar v starogrščini pomeni preprosto vajo. Nastajale so cele šole učenja miru in sreče.

Ali je stres lahko prijazen?

Občutje prijaznega stresa prevlada, kadar so sposobnosti za obvladovanje večje od zahtev. Takšno neravnovesje, ki je pravzaprav razširitev normalnega območja stresa, je prijetno in se bistveno razlikuje od neravnovesja, ki ga povzroči občutje pomanjkanja sposobnosti. Prijazni stres nas navda s samozavestjo in prevzame nas umirjenost, uravnovešenost, samozavest, ustvarjalnost, učinkovitost, uspešnost, občutek, da držimo v rokah vse niti, s katerimi bomo zlahka obvladali naloge, izzive in zahteve. Stresna reakcija je povzročila prijetno stanje pripravljenosti, ki ugodno vpliva na telesne in duševne sposobnosti, ustvarjalnost in produktivnost. Kadar ste pod blagodejnim vplivom prijaznega stresa, ki dela za vas, boste sami in vaša okolica opazili naslednja znamenja: evforičnost, zanesenost, vznemirjenost, visoko motiviranost, razumevanje, pripravljenost priskočiti na pomoč, družabnost, prijaznost, ljubeznivost, občutek zadovoljstva in sreče, umirjenost, uravnovešenost, samozavest, ...
Škodljiv ali umeten stres nastane kadar se zahteve začnejo kopičiti in povzročati bojazen, da jim ne bomo kos.  Če presodimo, da zahteve presegajo naše sposobnosti za obvladovanje, bo naša tehtnica opazneje zanihala in jeziček se bo ustavil v območju škodljivega stresa. Seznam težav pa bi lahko dopolnjevali v neskončnost. Naravnost osupljivo je, kako številni in raznoliki so znaki stresa, kar govori v prid trditvi, da stres učinkuje na večino organov in vpliva na najrazličnejša dogajanja znotraj telesa in naše načine vedenja in reagiranja.    
Podajam nekaj predlogov za načine, ki vas lahko privedejo do sprostitve:  

• čuječnost,
• dolce far niente (sem ter tja nič početi),
• masaža in samomasaža,
• rutina in ritual,
• kovostna prehrana,
• smeh, veselje,
• petje,
• biblioterapija,  
• kreativnost,
• …                 

Maja Vrhunc
Psihoterapevtka