Svetloba in barve 

Fizični svet, v katerem živimo, ni edina resničnost. Celotno stvarstvo se koplje v morju svetlobe, ki nam podarja življenje. Svet okrog nas je iz brezbarvne tvarine in brezbarvne energije. Svetloba je posebna vrsta potujoče energije, aktivni princip bivanja.

Zemlja pa je bolj otipljiv, temnejši, gostejši in manj spremenljivi del stvarstva, ki nam podarja vse potrebno, da živimo. Človek je vpet med vidnim zemeljskim svetom in nevidno igro svetlobe in prav on je tisti, ki lahko zavestno prek barv povezuje duhovni svet z vsem ustvarjenim in vidnim, z materijo. V igri svetlobe in teme pa se porajajo tudi oblike in barve.

Kaj je še okoli nas?

Prav zato vidimo ta pojavni svet kot neskončno paleto barv. Vidimo barvitost dreves in rož, gora in stavb, živali in ljudi... Če pa pozornost usmerimo v nevidni svet, zaznamo še finejšo, skoraj čarobno barvitost vsega stvarstva. Vidni svet je prežet z energijskimi tokovi, ki so obarvani in v svojem bistvu pomenijo življenje. Zato se vse bolj oziramo v ta »nevidni« svet, da bi vzpostavili ravnovesje in sozvočje med materialnim in duhovnim in spoznali, kako vse to deluje, se med sabo povezuje, dopolnjuje in soustvarja.

Koncept polarnosti

 Ta koncept dvojnosti, pravzaprav polarnosti najdemo tudi v kitajski filozofiji, v principu jin in janga, teme in svetlobe. Ti dve v bistvu nasprotni univerzalni sili v ustreznem medsebojnem razmerju in ustreznem ravnovesju ustvarjata vse, kar obstaja. Prisotni sta v vsaki stvari, v vsakem bitju, v vsakem dogajanju, v vsem. Brez njunega sodelovanja ne bi bilo tega sveta. Med njima kot poloma se ustvarja gibanje. V jinu je vedno nekaj janga in obratno, pravzaprav njuno razmerje ustvarja bolj gosto (več jina) ali finejšo strukturo (več janga). Gradita vidni in nevidni svet, obvezno pa sta oba skupaj. Med njima je nenehno gibanje in spreminjanje, saj nenehno težita k temu, da vzdržujeta ravnovesje.

Za boljšo predstavo si poglejmo spreminjanje dneva in noči, svetlobe in teme, s tem pa tudi aktivnosti in počitka. Živali in rastline so večinoma v skladu z ritmi narave in tudi človek bi moral bolj slediti naravnemu dnevnemu ritmu in ritmu letnih časov. Ta ritem neposredno vpliva na energijski, živčni in hormonski sistem, posredno pa na ves organizem, na njegovo rast, razvoj in delovanje. Tako bi bil človek bolj zdrav in v skladu s celotnim univerzumom. Pomembno je namreč, da zadosti dnevni potrebi po svetlobi.
 
 Milena Plut Podvršič, dr.med., terapevtka