Povezava med gibanjem  in kognitivnimi sposobnostmi človeka

Celostni proces staranja-zorenja-spreminjanja, ki nastopi  med 64-im in 65-im letom, določajo socialne, fizične in telesne komponente. Težava se pojavlja, ker se starost pojmuje prepogosto le kronološko in premalokrat kot čas, v katerem lahko posameznik ugodno uporabi osebne možnosti in priložnosti za uresničenje dejanj, ki jih je mogoče opraviti le v tem času. Biološke in psihološke komponente se med seboj močno prepletajo. Posledica padca telesnih in psihičnih zmogljivosti, značilnih za zrelejše obdobje zmanjšuje kakovost življenja v tem obdobju. Govorimo torej o normalnem fiziološkem procesu, ki ga ne moremo preprečiti, lahko pa ga upočasnimo. Kakovost staranja določajo:

• genske predispozicije (na njih ne moremo vplivati),
• okolje, v katerem živimo (lahko le delno vplivamo),
• življenjske navade (lahko bistveno vplivamo).

Povezava med telesno dejavnostjo in kognitivnimi sposobnostmi

Učinkovitost zagotavlja le celostni proces, katerega del je tudi telesna dejavnost- Spoznanje o povezavi telesne dejavnosti in kognitivnih sposobnosti ni novo. Slednje je že 65 let pr. n. š. omenjal Cicero. Telesna dejavnost učinkovito deluje tako na funkcionalno maso (mišično in kostno maso), kot na delež maščobnega tkiva in pojav sarkopenije, gibljivost in ravnotežje, srčno žilni fitnes, proste kisikove radikale, imunski sistem, nevrogenezo in kognitivne funkcije.
Znanstveno je dokazano, da se s pomočjo primerne telesne dejavnosti zmanjša verjetnost za pojav demence.

Priporočila za vadbo nad 65 let

Že 10% povečanje telesne dejavnosti pomembno zmanjša verjetnost nastopa Alzheimerjeve bolezni. Za populacijo nad 65 let je priporočena zmerna do intenzivna telesna aktivnost večino dni v tednu ali vsaj 5 krat, oziroma vsaj 3 krat tedensko 20 minut intenzivne telesne dejavnosti, hkrati je priporočeno izvajati vaje za moč in ravnotežje (Smernice EU o telesni dejavnosti).
Starostno obdobje med 60-im in 70-im letom, je toliko bolj ranljivo, saj je ravno v tem obdobju,  zaznan največji upad psihofizičnih sposobnosti. Na kognitivnem področju se najbolj spremeni: hitrost obravnave informacij, mišljenje in spomin ter opazen je upad sive možganovine in delovanje nevrotransmiterjev (živčnih prinašalcev). Telesna dejavnost vpliva na:

• boljši prostorski in delovni spomin,
• pozornost,
• govorni spomin zvišuje volumen hipokampusa (možgansko področje odgovorno za spomin).

Po mnenju mnogih strokovnjakov je najustreznejša srednje intenzivna aerobna telesna dejavnost. Ostaja pa še nedorečeno ali je boljša vzdržljivostna vadba po neprekinjeni metodi ali intervalna vzdržljivostna vadba. 

Pomen telesne dejavnosti po WHO

O pomenu telesne dejavnosti govori tudi podatek (WHO, 2010), da je zmanjšana telesna dejavnost, kamor sodi vsaka dejavnost skeletnih mišic, ki porablja energijo, četrti rizični dejavnik, ki povzroča smrt. Žal je kljub dokazovanju strokovnjakov o pomembnosti telesne dejavnosti za zdravje, v mnogih primerih, še vedno v prednosti neaktiven način življenja. Tako je po podatkih iz leta 2008 je na svetu 31 odstotkov populacije (28 % moških, 34 % žensk), starejših od 15 let, nezadostno telesno dejavnih (WHO, 2015).

Projekt »Dodajmo življenje letom, ne leta življenju«

Za svoje zdravje smo odgovorni sami, zato je odločitev v resnici le naša. Vabimo vas, da se pridružite projektu »Dodajmo življenje letom, ne leta življenju« in skupaj z nami 2 krat tedensko brezplačno vadite. Več o projektu si lahko preberete na spletni strani www. mediko.si, nam pišete na naslov zdravje@mediko.si  ali  pokličete na tel 031 436 410.
 
Blanka Koščak Tivadar, mag. vzg. in men. v zdr., dipl. fiziot.
http://fizioterapija-mediko.si/