Tema v duši

Če pridejo dnevi, ko solze kar tečejo, ko si samo en sam mučen klobčič bolečine in se želiš zavleči v črno votlino, to mogoče ni nič alarmantnega. Lahko pa nevede toneš v brezno depresije.
Tudi sama sem se srečala s hormonskim bluesom, obdobjem žalosti in občutkom  brezizhodnosti, v času po prvem porodu. Svoje je gotovo prispevala tudi tragedija v družini. A na srečo sem imela trdno oporo v bližnjih, tako da sem se hitro izmotala. In ko sem se v času hormonskih nihanj perimenopavze spet znašla na robu prepada, sem nevarnost prepoznala in stopila korak nazaj.
Menopavza z upadom spolnih hormonov, tako estrogena kot progesterona, pogosto prinese nihanja razpoloženja in občutke žalosti, potrtosti, tesnobe in malodušja. Na to lahko vplivajo tudi hormonska neravnotežja zaradi izčrpane nadledvične žleze in posledično okrnjenega delovanja ščitnice. Ne prizanaša  niti stres, bodisi zaradi izgube bližnjih ali skrbi za starajoče se starše, odhoda otrok od doma, nemogoče službe ali nezadovoljstva v partnerstvu… Predvsem pa si delaš slabo uslugo, ko skušaš biti superženska in imaš previsoka pričakovanja do sebe, hkrati pa ne zmoreš izraziti, kaj si v resnici želiš.
Vse to lahko vodi v stanje, ko izgubiš voljo do stvari, ki so te prej veselile (hobiji, druženje, gibanje…). Ne  veseliš se več svojih uspehov, pestijo te kronične bolečine npr. v križu ali glavoboli, imaš težave s prebavo in s spremembo apetita, imaš motnje spanja, pomanjkanje energije in težave s koncentracijo, si razdražljiva, počutiš se nekoristno, nevredno, ….
In če takšno počutje traja tedne in tedne, če vpliva na tvoje vedenje in zaznavanje sveta, na tvoj vsakdan, še posebej, če ga spremljajo misli na smrt ali samomor, je skrajni čas, da poiščeš pomoč in podporo.
Običajno so prva terapija antidepresivi, ki pa so le most preko brezna, na katerem nočeš ostati, saj si želiš na trdna tla. Zdravila niso nikoli dovolj, zlasti ker ne preprečijo ponovitve depresivne epizode, če ne spremeniš tudi vzorcev v svojem življenju.

Kako si lahko pomagaš?

• Vadba čuječnosti je pravzaprav vrsta meditacije, ko ohranjaš fokus na sedanjem trenutku. Znanstveno je dokazano, da je tako učinkovita kot antidepresivi, a brez neželenih učinkov. Vrača  veselje do življenja, prinaša srečo in mir ter prepreči, da bi se običajni občutki tesnobe, napetosti in žalosti  stopnjevali v obdobje nesreče in izčrpanosti – v depresijo. Začetnicam toplo priporočam knjigo M. Williamsa: Čuječnost.
• Poizkusi zeliščna zdravila, kot je šentjanževka, o kateri učinkovitosti obstaja dovolj dokazov.
• Čudeže lahko naredi redno gibanje, saj pripomore k boljšemu razpoloženju in fizičnemu zdravju. Skoraj takoj zmanjša simptome depresije, ker sprošča endorfine, ki pomirjajo. Izboljša tudi tvoje  samospoštovanje, saj se počutiš močnejšo, pomaga krotiti stres, prepreči negativne misli in izboljša spanje, energijo in vitalnost. Bodi telesno aktivna vsaj 5 krat tedensko po pol ure, najbolje na naravni svetlobi.
• Ne pozabi na dovolj spanja in kakovostno prehrano, saj pomanjkanje mineralov in vitaminov vpliva na tvoje razpoloženje. Pomembni so zlasti selen, cink, krom in vitamini B skupine. Izogibaj se alkoholu, kofeinu in prečiščenemu sladkorju.
• Nauči se prekiniti negativne samogovore in jih zamenjaj s pozitivnimi,  ter obvladaj svoje miselne procese, da se ne  vrtiš v spirali. To je verjetno pravi trenutek, da ozavestiš in sprejmeš bolečino, ki izvira iz jeze, zagrenjenosti, krivde, ljubosumja in celo sovraštva. Priznaj si negativne misli, jih opazuj in izpodbijaj z nasprotnimi dejstvi, saj jih lahko prekineš in preusmeriš pozornost z neko prijetno dejavnostjo.
• Piši dnevnik, v katerega beleži svoje misli in občutke, dosežke in razočaranja, pa tudi, kaj si se naučila in  kako bi lahko reagirala drugače. Poskusi vključiti misli hvaležnosti in vsak dan zapiši lepe trenutke, ki te polnijo s pozitivnimi občutki.
• Poišči podporo, vključi se v socialno mrežo skrbnih, čutečih ljudi (družina, sodelavci, sosedje..) ki ti  bodo dajali spodbudo in prinašali občutek odgovornosti in zavezanosti ciljem, ter ti pomagali reševati težave. Ni potrebno, da vse narediš sama.
• Vzemi si čas za oddih in druženje pri športu, zabavi, v verskih skupnostih ali med prostovoljci. Loti se kakšne dejavnosti, ki te bo izpolnjevala z občutkom koristnosti in tako izboljšala tvojo samopodobo.
• Pomembno je, da prenehaš zahtevati preveč od sebe in upoštevaj svoje omejitve , saj nisi in ne moreš biti popolna.  Razmisli, kaj je za tebe res pomembno in si postavi cilje – izzivalne a dosegljive, ter stopaj v njihovi smeri z majhnimi koraki.

Magdalena Fabčič, univ. dipl. biol., coach ACTP, moderatorka
 http://www.menopavza.si/