Dragocenosti v češnjah   

Češnje izvirajo iz Evrope in zahodne Azije, gojijo jih tudi v ZDA, Turčiji, Iranu in nekaterih drugih državah. Delimo jih v dve skupini: sladke češnje (Prunus avium) - hrustavke in podobne, ter višnje (Prunus cerasus), ki so bolj drobne in kislega okusa. Pri nas samoniklo rasteta čremsa in rešeljika, pri katerih so plodovi drobnejši od češenj in nameščeni v redkih grozdih.

Hranilne sestavine češenj

• V češnjah je okoli 15 % sladkorjev.
• V primerjavi z drugim sadjem, izstopajo predvsem po vsebnosti silicija in železa.
• Vsebujejo še kalij, kalcij, magnezij, fosfor ter vitamine B skupine in C vitamin.  

Pozitivni učinki češenj na zdravje 

Od začetka maja do sredine julija, ko je čas zorenja češenj, je potrebno izkoristiti njihove številne pozitivne učinke za naše zdravje.

• Nižajo krvni sladkor in blažijo artritis.
• Vsebujejo karotenoide in flavonoide, ki zavirajo rast in delitev rakavih celic, krepijo zdravje srca in ožilja, saj znižujejo vrednost holesterola in trigliceridov.
• Pomagajo pri odpravi vnetnih procesov v organizmu (artritis, putika) in blažijo bolečine.
• Pomagajo k dobremu spancu, še boljše pa so višnje zardi visoke vsebnosti melatonina, hormona ki uravnava spalni cikel. Zato uživanje češenj in višenj lahko izboljša kakovost ter trajanje nočnega spanca.
• Lahko uporabljamo tudi ostale dele rastline v zdravilne namene, saj iz češnjevih pecljev lahko pripravimo čaj, ki naj bi zdravil vnetje sečil, pomagal v boju proti ledvičnim kamnom ter blažil diarejo.

Nikakor jih ne smetmo letos zamuditi!

Mag. Gordana Vulić, univ. dipl. inž. živ.tehnol.