Um in telo se morata pogovarjati

Večina ljudi je do sedaj gibanje in šport razumela in udejanjala na način, da bi bolje izgledali, bili močnejši, se sprostili ali si pomagali pri zdravljenju poškodb. Vedno bolj je jasno, da na tak način lahko dosežemo samo prehodno izboljšanje, dolgoročno pa še vedno ali pa še bolj opažamo vpliv let na naše psihofizično stanje.

Šesti čut - propriocepcija

Vedno več je ljudi, ki gibanje in šport uporabljajo za učenje in povečevanje šestega čuta - propriocepcije. Užitek občutenja zdravega in živahnega telesa, odkrivanje in razvijanje senzornega sistema, ko nam to preide v navado in postaja nepogrešljivi del nas, nas spreminjajo. Vedno bolj krepimo ravnotežje, tako fizično kot čustveno. Zavedamo se gibanja mišic, položaja sklepov, povečujemo hitrost gibanja. Živčni krogi pridno shranjujejo vse te informacije in z njimi nadomeščajo stare, ki postajajo nekoristne. Vse to nam povrne samozavedanje, razvija telesno mehkobo in veča našo splošno učinkovitost.

Zakaj je pomembno, da znamo občutiti sebe? 

Govorimo o petih čutilih, šesti čut pa v našem okolju po navadi povežemo z okultnim. In vendar, vsi mi imamo šesti čut, ki je pri nekom razvit bolj pri drugem manj. Zelo pomemben je za to, kako dojemamo lastno telo in občutimo različna stanja v našem telesu. Je prvi čut, ki ga človek uporablja, kajti v prvih mesecih življenja intenzivno plete nevronsko mrežo med seboj povezanih gibov, ki se razvijajo v gibalne vzorce. In šele, ko se ti vzorci razvijejo do dovolj visoke stopnje, postane gibanje toliko učinkovito, da otroku omogoči posegati v okolico in nanjo vplivati s pomočjo osnovnih petih  čutil. Tako se otrok uči povezovanja z zunanjim svetom in razvijanja čutil ter osebnosti.
Hkrati  s tem razvojem pa se dogaja kontradiktornost: zmanjša se nam zavedanje občutkov gibanja, kajti preveč se osredotočamo na zunanji svet. Ta osredotočenost navzven je spodbujana z vsakim aspektom naše kulture, hitrostjo življenja, načinom izobraževanja in potrebo po uspehu. To privede do vedno slabšega občutenja sebe, lastnega gibanja in drže. Sčasoma vemo več o svetu okoli nas in vedno manj o svojem notranjem svetu. Odraščanje sovpada s proprioceptično atrofijo. Odrasti običajno pomeni, pozabiti na prvobitne občutke in nehati občutiti tisto, kar nam je dalo možnost preživeti in se razviti v odraslo osebo. Lastno telo nam postane tuje, megleno, nezanimivo, gospoduje mu um. V tem primeru pride do prepada med našim umom in telesom.

Posledice  neupoštevanih opozoril  telesa

Sebe doživljamo nerealno, to pa ima resne posledice glede kakovosti našega življenja: v zrelih letih nas na lepem začne pestiti cel kup tegob. Boli nas hrbet, imamo posedena vretenca, išias, glavobole, kronično smo utrujeni. Telesne napetosti povzroči to pomanjkanje občutka za lastno telo, ki se stopnjuje lahko v kap, infarkt in druge fiziološke poškodbe. 
Opozorila telo sicer pošilja nenehno, vendar jih več ne znamo razumeti bodisi namerno prezremo, pogosto pa zaznamo šele, ko je škoda že storjena.

Lahko se naučimo biti boljši sebi

• AEQ klinična somatika™ omogoča in pomaga pri vstopanju v naš notranji svet zavedanja. Ponovno začnemo razvijati in uporabljati šesti čut! Razvoj in vzdrževanje šestega čuta se ne bi smelo nikoli prekiniti, kajti to je koda za zdravje in psihofizično svobodo.Gibe zavestno in razumsko izvajajmo, da bi se nekaj naučili o sebi in bili boljši do sebe.
• Nova zavest, ki jo tako začenjamo posodabljati, predstavlja višjo ambicijo znanja o samem sebi, ki je hkrati tudi obvladanje življenja in uživanje življenja. Občutim, razumem in spreminjam, ker bolj vem kaj delam. Bolj vem, ker več občutim in razumem. Za to je pa potreben čas in pozornost.
• Pomembno je razumeti, da samo čutiti in nič ne storiti ni dovolj za spremembe. In brez sprememb ni sprememb. To je glavna značilnost AEQ metode.
• Telo ne smemo neobrzdano izkoriščati za dosego svojih želja in potreb; razberimo in upoštevajmo njegove zmožnosti in ga ne preizkušajmo prevečkrat čez mejo. Sploh je pa potrebno paziti da napredek ne temeljimo samo na premagovanju sebe in borbi uma in telesa kdo bo prvi popustil. Um in telo se morata med sabo pogovarjati, usklajevati in dopolnjevati. Kot zakonca, ki se razumeta in tako lažje prebrodita težave in skupaj dosegata uspehe.

Aleš Ernst, CSE
Učitelj klinične somatike in AEQ metode
 http://aeq.si/