Vaje za sproščanje napetosti, stresa in travme

Ste se že kdaj tresli kot šiba na vodi? Zaradi strahu, treme, po poškodbi, ko ste izvedeli izredno hudo novico ali pa ste zadeli na kakšni nagradni igri?
Vsi imamo prirojeno sposobnost, da se naše telo ob prekomernem vzburjenju samo sprosti s tako imenovanim nevrogenim tresenjem. To tresenje je povsem naravno in dobro za organizem. Se pa tega pogosto ustrašimo, saj je tresenje avtomatično in ga nimamo pod nadzorom. Tudi ne želimo, da nas drugi vidijo v takem stanju, ker jih ne želimo vznemirjati ali pa nam je neprijetno, nas je sram.
Kakšen je naš odziv na stres ali travmo?
Vsi smo se že kdaj tresli. Morda od strahu, treme pred nastopom ali pa tudi od zelo močnih čustvenih pozitivnih dogodkov, kot sta prvi zmenek ali poroka.
Ker je tresenje nekaj, kar se zgodi samodejno in tega ne želimo pokazati drugim ali nas je strah nekontroliranega stanja, to zadržimo v sebi. Tako nerazrešen stres ostaja v našem telesu in prirojena sposobnost razrešitve napetosti je zatrta. Napetosti, ki se kopičijo, sčasoma povzročajo težave tako na fizičnem kot na psihičnem nivoju. Če po koncu nevarnosti ali vznemirjenja ne preidemo v stanje sprostitve in se naše mišice kar naprej krčijo, povzročijo kopičenje stresa in napetosti v organizmu.

Vloga možganskega debla

To so odzivi naših naravnih obrambnih mehanizmov, do katerih prihaja podzavestno. Sprožijo se v primitivnem delu možganov, v možganskem deblu. Ta uravnava nehotene, avtomatične funkcije telesa, kot so srčni utrip, dihanje, krvni tlak, prebava. Poskrbi tudi, da naše telo preživi. Zato ob nevarnosti vklopi naravne obrambne mehanizme. Lahko zbežimo, se borimo in upiramo, lahko pa tudi otrpnemo, se umaknemo iz telesa (disociacija) ali nas preplavijo čustva. Vse to z namenom, da se naše telo zavaruje in preživi nevarnost. Takrat naš razum odpove in se odzovemo instinktivno, avtomatično. Ni časa za razmišljanje in načrtovanje. Ob nevarnosti delujemo hitro in nezavedno. Primitivni del možganov obide višje razvite, misleče možgane.
Nad tem odzivom nimamo nadzora. Šele ko nevarnost mine, se vključijo tudi misleči možgani, ki si želijo vse skupaj logično razložiti. Pogosto se tudi čudimo našim odzivom in se krivimo ali kritiziramo, kot da bi to naredili namenoma.
Psihologija travme je pri vsakem od nas drugačna. Dogodek na nas vpliva zelo različno. Vsak ima lahko svojo »zgodbo«. Odvisno od naših preteklih izkušenj, prepričanj, vrednot … Nevrološki odziv na travmo pa je enak pri vseh ljudeh, ker je prirojen in aktiviran avtomatično.
Kako se običajno odzovemo na spontano nevrogeno tresenje?
Zavestno zaustavimo in zadržimo samodejno gibanje telesa, ki je v stanju pripravljenosti na beg ali boj. Telo je v stanju pokrčenja. Istočasno pride do nezavedne mišične napetosti, ki se sčasoma stopnjuje. S tem napetosti ostajajo v telesu, se kopičijo in vplivajo na naše zdravje. Počutimo se napeti, smo v »stalni pripravljenosti«. Več je nespečnosti, krvni tlak se lahko poviša, morda se pojavijo prebavne težave, pojavi pa se lahko tudi preobčutljivost na vse dražljaje iz okolja.
Ob vsaki nevarnosti, ne glede na to, ali je fizična ali čustvena, je obrambni nagonski odziv našega telesa pokrčenje mišic v obrambno držo, v položaj zarodka. Telo se pokrči in s tem zavaruje. Ko nevarnost mine, se sproži naraven refleksni mehanizem tresenja, ki sprosti odvečno mišično napetost in pomiri živčni sistem. Če je proces zaključen, organizem preide v normalno stanje.
TRE vaje pa nas učijo, kako ta naravni in zdravilni mehanizem tresenja zavestno aktivirati na popolnoma varen način, ki je pod našim nadzorom. Poenostavljeno rečeno, telo pomiri možgane.
 
Renata Radič Berglez
TRE PRAKTIK (vodenje posameznikov in skupin)
http://www.treslovenija.si/ 
http://traumaprevention.com/ 

Tukaj najdete več o TRE delavnicah in izvajanja TRE v skupini, ki jih vodi Renata Radič Berglez
http://www.remedio.si/ponudba-terapije/tre-1