Varovalna prehrana za srce in ožilje

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je zdrava prehrana tisti del zdravega načina življenja, ki človeka krepi, preprečuje bolezni in vpliva na visoko delovno storilnost. Za ohranjanje in krepitev našega zdravja je potrebna zdrava prehrana (seveda skupaj z zdravim življenjskim slogom), ki vključuje varno, uravnoteženo in varovalno prehrano.
Varovalna prehrana nas varuje pred nastankom civilizacijskih bolezni. S pravilno uravnoteženo prehrano z manj maščob, predvsem z manj nasičenimi maščobnimi kislinami, zmerno vsebnostjo holesterola in malo soli (natrija) ter veliko prehranskimi vlakninami in antioksidanti (veliko zelenjave in sadja) si zagotovimo osnovni ukrep za preprečevanje ali zmanjševanje dejavnikov tveganja za obolenja srca in ožilja ter drugih sodobnih bolezni.

Ste na kakšnem živilu že opazili znak Varuje zdravje?
To je znak, ki ga na področju prehrane podeljuje Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Živila s tem znakom (trenutno jih je več kot 220) so tisti zdravstveno neoporečni živilski izdelki, ki ustrezajo normativu, ki ga je določila Svetovna zdravstvena organizacija in določa dovoljene vsebnosti maščob, nasičenih maščobnih kislin, holesterola, soli, prehranskih vlaknin in energijsko vrednost. Vrednosti hranil so v okviru uradnih smernic zdravega prehranjevanja.

Posledice nezdravega življenjskega sloga

Civilizacijske oziroma sodobne bolezni so kronično nenalezljive bolezni (KNB) in so predvsem posledica našega nezdravega življenjskega sloga. Nezdravo in neustrezno prehranjevanje je pomemben dejavnik tveganja, ki je povezan z nastankom teh bolezni. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje sodijo KNB med vodilne vzroke smrti in prezgodnje umrljivosti ter povzročajo do kar 80 % vseh smrti.
Med civilizacijske bolezni sodijo:

• bolezni srca in ožilja,
• rakasta obolenja,
• sladkorno bolezen tipa 2,
• čezmerna prehranjenost in debelost,
• zvišan krvni tlak,
• ciroza jeter,
• bolezni kosti in sklepov,
• anemija,
• bolezni zob.

Najpogostejši vzrok smrti v razvitih delih sveta so bolezni srca in ožilja.

Zakaj so pomembne karotenoidne in flavonoidne snovi?

To so snovi, ki prav tako ščitijo naše srce in bi se jih morali čim več posluževati. Karotenoidne snovi se nahajajo v živilih, kot so:

• korenje,
• paprika,
• paradižnik,
• špinača,
• blitva,

Flavonoidne snovi se nahajajo v:

• jagodičevju,
• zelenem čaju,
• grozdju,
• rdeči čebuli,
• temni čokoladi.  

Veliko dobrega za naše zdravje srca lahko naredimo tudi z uživanjem raznih čebulnic, začimb, oreščkov, semen, rib, oljčnega olja, zelene zelenjave (brokoli, špinača, ohrovt), žitnih otrobov in avokada. Veliko lahko preberemo tudi o pozitivnih učinkih rdečega vina, ki pa se omejuje na kozarček na dan.

Kot zanimivost – kakav za zdravje

Številne kulture so skozi zgodovino uporabljale pravi kakav v verske, kulturne in zdravstvene namene. Prvi zabeleženi dokazi, da se je kakav uporabljal v zvezi z zdravjem, segajo v leto 1500. V zadnjih 20 letih je vse več znanstvenih dokazov o pozitivnem vplivu flavonoidov v kakavu na zdravje srca in ožilja. Številne študije so pokazale, da je redna vključitev skromnih količin živil, ki vsebujejo kakav, kot je na primer temna čokolada, v uravnoteženo prehrano, povezana z vrsto pozitivnih učinkov, vključno z vzdrževanjem zdravja našega srca.
Flavonoidi so znani po tem, da znižujejo krvi tlak, povečajo aktivnost antioksidantov, izboljšajo raven holesterola in delovanje koronarne arterije. Kakav je tudi zakladnica antioksidantov. Dve žlici pravega oziroma naravnega kakava naj bi vsebovali več antioksidantov kakor štiri skodelice zelenega čaja, ena skodelica borovnic ali pol kozarca rdečega vina. Uživati je priporočeno temno čokolado, ki naj ima vsaj 70 % kakava in nižjo vsebnost maščob ter sladkorja, dnevna količina sicer ni določena, vendar se ne priporoča več kot 30 g na dan.

Nina Blejc, dipl.dietet.