Velik pomen vitamina  B12

Vitamin B12 ali kobalamin je vodotopen vitamin iz skupine vitaminov B ali B-kompleksa. Je relativno velik, kompleksen in esencialen vitamin. Za človeško telo je zelo pomemben, saj kot koencim vpliva na potek pomembnih telesnih reakcij.

Viri vitamina B12

Sintetiziran je le s pomočjo bakterij, zaradi tega velja, da so živila živalskega izvora glavni naravni vir tega vitamina. Ugotovili so tudi, da lahko živila rastlinskega izvora sicer vsebujejo sledove vitamina B12, če so bile izpostavljene specifičnemu delovanju bakterij, kot je fermentacija, a zaenkrat biorazpoložljivost vitamina v takšnih živilih še ni bila pojasnjena. Viri vitamina so:

• goveja in kurja jetra, meso, jajca, tuna, školjke, sir,... Poleg živil živalskega izvora in prehranskih dopolnil vitamina B12 lahko uživate tudi obogatena živila. Vitamin B12, ki je dodan živilom, je dobro biorazpoložljiv.

Vzroki za pomanjkanje vitamina B12 

Vzroki za pomanjkanje se lahko delijo na več kategorij:

• nezadostna količina vnesenega vitamina B12,
• malabsorbcijski sindromi in drugi gastrointestinalni vzroki,
• pomanjkljiv transport vitamina B12,
• zajedavci,
• uživanje nekaterih zdravil.

Rizične skupine za pomanjkanje vitamina B12

Pomanjkanje zaradi premajhnega vnosa vitamina se lahko pojavi pri določenih skupinah ljudi, kot so:

• vegetarijanci, predvsem vegani,
• starostniki,
• alkoholiki,
• dojenčki doječih vegank in otroci, ki odraščajo izključno po načinu vegetarijanskega prehranjevanja, saj je velika možnost, da se njihove zaloge vitamina B12 nimajo možnosti zapolniti in zato zaostanejo v razvoju.
• bolniki z motenim delovanjem iluma ali odstranjenim delom želodca,
• bolniki, ki imajo Whipplovo ali Chronovo bolezen,
• bolniki s HIV.

Znaki in posledice pomanjkanja vitamina B12

Zgodnji znaki pomanjkanja so utrujenost, neješčnost, blodnje, zmedenost, paranoja, izguba teže, motnje občutka in zbadanje v udih. Poglavitne klinične znake ločujemo na nevrološke, psihične, hematološke in na bolezni srca in ožilja.
   - Pri dojenčkih 
Čeprav je pomanjkanje pri dojenčkih redko in ozdravljivo, ima lahko velik vpliv na njihov razvoj, saj ima pomembno vlogo pri tvorjenju mielinske ovojnice (tkivo, ki obdaja in ščiti živčne celice in s tem olajša komunikacijo).Pomanjkanje predvsem vpliva na centralno živčni sistem in tkiva s hitro mitozo, kot je epitelij prebavnega trakta. Znaki se pokažejo med drugim in dvanajstim mesecem in vključujejo bruhanje, oslabljenost in težave pri hranjenju. Nevrološke motnje se pojavijo še preden se razvijejo hujši znaki slabokrvnosti. Drugi znaki pomanjkanja pri dojenčkih so še nižji mišični tonus ali hipotonija, zaostajanje v razvoju, tremor in optična atrofija.
   - Pri odraslih 
Pri odraslih se nevrološki klinični znaki kažejo različno, med drugim kot nepravilna zaznava občutka – mravljičenje/odrevenelost, oslabelost in otrplost udov, zmanjšani refleksi, periferna nevropatija, lahko pride tudi do sprememb v normalnem delovanju hrbtenjače. Nevropsihološki znaki se pri pomanjkanju vitamina B12 kažejo kot spremembe v osebnosti, razdražljivost, blage motnje v spominu ali demenca, depresija, psihoza, paranoja, dezorientacija, halucinacije, lahko pa tudi kot obsesivno kompulzivna motnja.
Med najbolj poznano hematološko posledico pomanjkanja spada megaloblastna anemija. Ta je rezultat nenormalnega zorenja rdečih krvnih celic, kar je posledica nepravilne sinteze DNA. To se zgodi, ko pride do pomanjkanja vitamina B12 in/ali folne kisline, ki sta pomembna za biosintezo DNA. Pri napačni diagnozi ali neodkritju te anemije so lahko posledice tudi smrtne.

Pomanjkanje vitamina B12 zaradi prehrane sicer ni zelo pogosto, vendar se moremo pri načinu prehranjevanja, ki ne vsebuje dovolj vitamina B12 vseeno zavzemati, da je naša prehrana skrbno načrtovana, če je potrebno tudi z obogateno hrano ali prehranskimi dopolnili ter kontroliranje statusa vitamina B12 in tudi ostalih kritičnih hranil. Po podatkih AND (The Academy of Nutrition and Dietetics) in Ameriške pediatrične akademije (American Academy of Pediatrics) lahko namreč dobro načrtovana vegetarijanska in tudi veganska prehrana podpira normalno rast in razvoj otrok, ter tudi preventivno poskrbi, da ne pride do pomanjkanj pomembnih hranil v najobčutljivejšem obdobju razvoja, to pa seveda velja tudi za dobro načrtovani prehrano odraslih.
 
 Nina Blejc, dipl.dietet.