Vpliv čustev na delovanje človeka  

V resnici poznamo le dve čustvi, ljubezen (brezpogojnost) in strah. Vsa ostala čustva so sekundarna in primarno izvirajo iz enega ali kombinacije obeh zgoraj navedenih. Čustvovanje in čutenje sta povsem normalna pojava, dokler nas ne ohromita oziroma prevzameta. Tudi intenzivnost čustvovanja ni nepomembna. Nobena oblika pretiranega čustvovanja ni zaželena.
Preveč veselja vodi v evforijo, preveč žalosti v depresijo, preveč strahu v ohromljenost. Notranje mirni ljudje čustvujejo, vendar manj intenzivno, zato ker so že izkusili vse pasti pretiranega čustvovanja, ter zato ker imajo čist, jasen in globok uvid v vsako situacijo. Poleg tega se notranje miren, visoko razviti človek, predaja življenju v vsakem trenutku, ne vodijo ga misli na prihodnost ali preteklost, čuti-zaznava-biva predvsem v tem trenutku - tukaj in sedaj. Posledično prepozna in začuti že ˝zametke˝ potencialne nevarnosti še predno se le-te  manifestirajo na fizičnem nivoju in s tem v realnem življenju. Na ta način lahko ustrezno reagira in s tem prepreči oziroma omili neželene dogodke.    

Negativna čustva izvirajo iz strahu

Vsa negativna čustva praviloma izvirajo iz pretiranega strahu. Dober primer je ljubosumje, ki  izvira iz strahu pred izgubo partnerja (partnersko ljubosumje), ali strahu pred izgubo vodilnega mesta (ljubosumje do protikandidata). Globji vzrok za pretiran-neupravičen strah so različne psihološke odvisnosti (odvisnost od kontrole in nadzora, odvisnost od partnerskega odnosa, ipd.), napačna prepričanja, idealiziranje, privzgojeni strahovi (strah pred očetom, kasneje moškim, strah pred neuspehom, strah pred državnimi inštitucijami).
Tudi pretiravanje s pozitivnim čustvovanjem (izjema so otroci) pogosto izvira iz odvisnosti. Dober primer je odvisnost od udobnega življenja ali imidža. Ko človek z omenjenima odvisnostima uživa udobje in visok ugled v družbi, se zelo pogosto evforično in brez pravega fokusa, brezčutno izživlja po vsem in  vsakem na našem planetu.

Učimo se iz lastnih izkušenj  

Vendar brez lastne izkušnje ni mogoče napredovati! Vsi doživimo vse oblike koristnih in destruktivnih čustev. Če imamo srečo in voljo po napredovanju, lahko z relativno malo negativnih izkušenj osvojimo lekcijo in gremo naprej. Zato je pomembno poudariti, da je zadrževanje čustev nezdravo (dokazano slabo vpliva na notranje organe) in si jih je zelo smiselno dopustiti izražati - vendar zavestno. Tako, da lahko na koncu dneva  naredimo povzetek vsega, kar se nam je zgodilo in se skušamo česa naučiti. Preverimo kje smo ujeti, v katerih prepričanjih ali podzavestnih programih, česa nočemo ali ne znamo sprejeti. Na tak način lažje raziskujemo, napredujemo in nenazadnje vemo kaj vprašati terapevta ali katero knjigo prebrati.     

Zgodba o dveh pticah

Čustveno inteligenco najbolje opiše zgodba o dveh pticah. Prva ptica si gradi gnezdo v krošnji drevesa. Leta po slamo, se prehranjuje in je zelo aktivna – mnogokrat tudi po nepotrebnem. Kasneje se ji rodijo mladiči in je še bolj aktivna. Zdaj išče hrano še za potomce, jih varuje pred nevarnostmi ter skrbi zase. Druga ptica sedi na višji veji, je minimalno aktivna in le opazuje prej omenjeno kolegico. Pozicija druge ptice je podobna pravi poziciji mirnega in radostnega človeka. Z distance opazuje samega sebe, svoja čustva, čutenja, zaznave, opazuje zunanji svet in z najmanj možnega napora upravlja svoje telo, svoje življenje. To ne pomeni,  da ni aktiven, saj ga življenjska sila spodbuja v akcijo, pri čemer se aktivira podobno kot prva ptica, ampak med tem ne zgubi pozicije opazovalca – pozicija druge ptice! Predvsem se ne predaja ekstremnim čustvovanjem, ves čas se zaveda samega sebe, okolja in zelo čisto vidi ˝enost˝- povezanost vsega kar je. Ta uvid je porok za mir, nasmešek in zmernost čustvovanja.
Na silo ne morete biti čustveno intiligentni! Na silo - z razumskim pristopom lahko le dušimo sami sebe (to zagotovo vodi v bolezen). Prava pot je celostni osebnostni razvoj, znanje in naravna intiligenca.   
 
Uroš Petan
Terapevt