Vpliv povezanosti joge in ajurvede na človeka 

Joga in ajurveda sta medsebojno povezani veji vedskega znanja, sta tudi zdravstveni disciplini, pri čemer ima vsaka svojo edinstveno mesto in funkcijo. Ajurveda obravnava vse vidike zdravja in dobrega počutja telesa in duha. Joga je notranja duhovna praksa, katere cilj je posameznika osvoboditi duhovnega trpljenja. Medsebojno delovanje joge in ajurvede je pomembno, saj skozi njega pride do izraza celoten duhovni in zdravilni potencial posamezne discipline. Z uporabo  ajurvede v jogi dosežemo popoln prenos njenih zdravilnih lastnosti na posameznika, v vseh njenih vidikih.

Joga kot neprecenljivo darilo človeku

Joga je neprecenljivo darilo starodavne indijske tradicije, saj:  

• uteleša enotnost uma in telesa, 
• misli in  dejanj, 
• zadrževanja in izpolnitve.

Je sožitje med človekom in naravo in celovit pristop k zdravju in  dobremu počutju. Joga ni zgolj vadba. Z njeno pomočjo lahko odkrijemo občutek enosti s seboj, svetom in naravo. Nanaša se tudi na notranjo znanost, ki obsega različne metode, s katerimi lahko ljudje dosežejo zvezo med telesom in umom ter posledično samouresničitev. Cilj prakticiranja joge je premagati vse vrste trpljenja, kar vodi do občutka svobode v vsakdanjem življenju, do celostnega zdravja, sreče in harmonije.
Joga je umetnost in znanost za zdravo življenje. Beseda joga izhaja iz sanskrtskega korena ''YUJ'', ki pomeni ''pridruži se'' ali ''združiti''. Po jogijskih spisih praksa joge vodi v zvezo individualne zavesti z univerzalno zavestjo.

Vpliv joge na različne ravni človeka

Joga deluje na ravni posameznikovega telesa, uma, čustev in energije. Iz tega izhaja delitev joge v štiri širše klasifikacije: 

• Karma joga - vadimo s telesom.
• Jnana joga -  vadimo z umom.
• Bhakti joga - vadimo s čustvi.  
• Kriya joga - vadimo z energijo. 

Vsak sistem joge, ki ga vadimo, sodi v eno ali več kategorij te skupine. Vsak posameznik je edinstvena kombinacija teh štirih dejavnikov. Samo Guru (učitelj) lahko ustrezno določi kombinacijo teh štirih temeljnih poti, ki jih potrebuje vsak iskalec. ''V komentarjih vseh starodavnih jogijskih spisov je poudarjen bistven pomen vadbe joge pod vodstvom Guruja''.
 

Znane jogijske sadane
 

• Jama

• Nijama 

• Asana 

• Pranajama 

• Pratjahara 

• Dharana 

• Dhjana

• Samadhi

 Jama so omejitve ali etika in Nijama so obredi ali samodisciplina. Ti se štejejo za predpogoje nadaljnjih jogijskih praks. Asane (drže) so sposobne zagotoviti stabilnost telesa in duha. Pranajamao sestavljata razvoj zavesti o lastnem dihanju in s tem razvijanje zavesti o svojih mislih, ter pomoč pri vzpostaviti nadzora nad umom. Pratjahara označuje umik lastne zavesti s čutili, ki nas povezuje z zunanjimi predmeti. Dharana označuje pozornost (znotraj telesa in duha), ki se običajno razume kot koncentracija. Dhjana je meditacija (osredotočena znotraj telesa in duha). Samadhi je rešitev.
Meditacija je del joge, ki se ukvarja z duševno sprostitvijo in koncentracijo. Tukaj je pozornost usmerjena na misli in dih.
 
V Sutra jogi Pathanjali[1] daje navodila o tem, kako meditirati in opisuje, kateri dejavniki predstavljajo prakso meditacije. Navaja, da joga (ali unija) nastane, ko um postane tih. Ta duševna tišina prinaša ravnovesje telesa, uma in čutov, in v zameno, sprošča živčni sistem. Pathanjali še pojasnjuje, da se meditacija začne s spoznanjem, da naša nenehna želja po imetju in naše nenehno hrepenenje po zadovoljstvu in varnosti, nikoli ne bosta izpolnjena. Ko končno pridemo do tega spoznanja, se naše zunanje prizadevanje obrne navznoter, in nas preusmeri v sfero meditacije.
  
Dr. Ajith Chakrapani Somarajan, specialist ayurvede
Thermana Laško

[1]V jogijski tradiciji je Pathanjali cenjeno ime. Več pomembnih sanskrtskih del pripisujejo enemu ali več avtorjem s tem imenom. Pathajami je z jogo odstranil nečistoče duha, nečistoče govora s slovnico in nečistoče telesa z medicino. Strokovnjaki navajajo Sutra jogo (formulacijo) kot enega izmed temeljev klasične jogijske filozofije.