Vpliv staranja na srce in ožilje

Prve telesne spremembe staranja se pokažejo na srcu in ožilju. Učinkovitost srca se zmanjša in posledično je slabša preskrba organizma s kisikom. Ljudje se lahko hitreje utrudijo. S staranjem se spreminja oz. manjša kostna in mišična masa. Izgubi kostne mase so bolj podvržene ženske po 50. letu starosti. Vse to pa so razlogi za oslabelost in togost starostnikov. 
Sodobna medicina nam kljub boleznim omogoča daljše in kvalitetnejše življenje. Pri tem pa se je potrebno zavedati lastne vloge. Na staranje lahko z načinom življenja deloma vpliva vsak posameznik sam.  Lahko se odloči za zdrav življenjski slog s primerno fizično aktivnostjo, ohranjanjem svežine duha, primerno prehrano in z opustitvijo zdravju škodljivih navad.  Pri spreminjanju navad je potrebno paziti, da se jih uvaja  počasi in tako omogoči telesu, da se na spremembe lahko prilagodi.

Staranje je biološki proces

Staranje je biološki proces, ki se mu ne more izogniti nihče. Staramo se od rojstva naprej.   Znanstveniki pravijo, da se že prve spremembe, ki so pri ljudeh povezane s staranjem pojavijo pri dvajsetih letih. Staranje je gensko pogojeno. Gensko strukturo pa spreminjajo notranji in zunanji vplivi. Staranje samo po sebi ni bolezen. V zadnjem času vidimo starostnike, ki so aktivni in zelo vitalni še pri 80- ali 90- ih letih.  Res pa je, da staranje povzroči večjo dovzetnost za bolezni in poškodbe.
Za lažje razumevanje staranja opredeljujemo naslednja obdobja staranja:

• Med 45. in 60. letom je doba spreminjanja.
• Med 60. in 75.letom je doba staranja in je opredeljena s spremembami v organizmu, ki se kažejo z zmanjšano zmožnostjo prilagajanja in pešanja, kar vodi v ugašanje življenja. 
• Po 75. letu pa se opredeljuje doba prave starosti. 

 Ločimo različne  vrste starosti

• Kronološka starost:  je koledarska in jo označujeta datum ter letnica rojstva. (moderna družba označuje tretje življenjsko obdobje z napolnjenim 65. letom starosti).
• Biološka starost: opredeljuje, koliko je staro telo glede na zmožnost pravilnega delovanja osnovnih telesnih funkcij in celičnih procesov. Po Ramovšu je opredeljena kot funkcionalna starost, ki se kaže v tem, koliko je človek zmožen samostojnega opravljanja temeljnih življenjskih opravil.
• Psihična ali doživljajska starost opredeljuje kako človek sprejema in doživlja starost.  Izraža, kako starega se človek počuti.

Sabina Laknar, dipl.m.s. 
Bownova terapevtka
Emmett terapevtka EP1, WD