Z gibanjem proti malodušju

Gibanje je bogato z vsebinami in je veliko več kot samo mehanična dejavnost ali kakršenkoli dinamizem. Združen je z globalno razumnostjo telesa in našo osebnostjo, zato lahko razumemo, da je gibanje motiv za zadovoljstvo in užitek. Krepi naš fizični tonus, pa tudi duha in osebnost. Zato ne more biti drugače, kot da nam prinaša zadovoljstvo, radost in samozavedanje.
Na tem mestu bi morda lahko postal bolj jasen pomen »razumen«, ki ga dodajamo gibanju. Gibanje je izraz, ki ga povezujemo z lokomotornim aparatom in ga pripisujemo zelo empiričnemu razumevanju človeka - potrebi po obstoju. Tako je torej gibanje kot življenjski in bivalni izraz razumnosti in občutka počutiti se dobro in biti živ.
To nam pomaga razumeti, čemu potrebujemo gibanje, in sicer za:

• rast,
• ohranitev,
• odkrivanje,
• nabiranje lastnih izkušenj in znanja,
• boljše poznavanje samega sebe, drugih, zunanjega sveta.
• premaganje bolezni,
• vnovično odkritje prijetnega,
• učinkovito telo in budnega duha, ki delujeta celostno in skladno.

Z gibanjem proti malodušju

Vse bolj aktualna tema je malodušje. Vedno več ljudi posega po različnih zdravilih ali drugih bolj ali manj umetnih spodbujevalcih in prehranskih dodatkih, ki naj bi nam vrnili zdravje, moč in kondicijo. Vendar ne moremo mimo spoznanja, ki ga potrjujejo tudi najnovejše nevrološke raziskave, da telesna aktivnost kar dvojno vpliva na naše razpoloženje. Po eni strani je telesna aktivnost, če jo izvajamo na pravilen način, vselej povezana z občutkom uspeha. Vsak od nas si mora postaviti cilj, ki ustreza njegovim sposobnostim. Tudi, kdor ni vajen gibanja, bo že po krajšem raztegovanju, hitri hoji ali teku začutil podobno zmagoslavje kot tekač po pretečenem maratonu.
Vendar mora biti naša vadba prilagojena temu, da dosežemo cilj s premagovanjem drobnih naporov, ki jih presegamo in nam to pomeni uspeh, radost. Znano je namreč, da nas lenoba in malodušje poneumljata, kar kaže tudi tomografija slikanja možganov (CT).

Rekreacija spodbuja rast novih nevronov

Nevrologjja ugotavlja, da rekreacija spodbuja rast in oblikovanje novih nevronov. S tem, ko gibanje krepi in spodbuja nova sinaptična vezja, deluje tudi proti nekaterim hudim simptomom depresije in s tem proti odmiranju sivih celic. Deluje kot naravni antidepresiv. Ta primerjava je zelo ustrezna, ker telesna aktivnost sproža v telesu izločanje serotonina, dopamina, torej tiste snovi, katere raven dvigujejo tudi zdravila proti depresiji. Za razliko od tabletk, ki učinkujejo samo proti slabim občutkom, sproža telesno gibanje tudi izločanje endorfinov, ki nam prinašajo občutke radostne vznesenosti.
Mnogo ljudi ne mara nikakršne oblike športa in gibanja, ker je naporno, povzroča znojenje in je nepotrebna izguba časa. Toda prav v tem je njegov učinek. Nagrada, da smo premagali lenobo v sebi, je zagotovljena – imamo motiv, da bi spremenili svojo navado, kar velikokrat prežene nerazpoloženje in nam prinese sproščenost in ugodje.
Za zaključek moramo vedeti, da nam včasih malodušje prinese odmik, premislek in preverjanje samega sebe, da se lahko vrnemo v aktivno življenje z jasnejšo glavo in močnejši. To je najbolj naraven program varčevanja z energijo. Vendar, kadar se potrtost zakorenini in razvije svoje lastno življenje in simptomi odgovarjajo mednarodno veljavnim kriterijem DMS-IV težke depresije, potrebujemo strokovno pomoč v obliki zdravil in/ali psihoterapije.

Maja Vrhunc
Psihoterapevtka  
http://www.institut-rjp.si