Zakaj se bojimo staranja?

Življenje se prične z oploditvijo. Spremembam v prvi polovici življenja pravimo zorenje, v drugi polovici pa staranje, s skupno besedo spreminjanje. Spreminjanje je normalno in zaželeno, saj vendarle ne želimo ostati ves čas otroci, najstniki,... Spreminjanje nas plemeniti, bogati in definira kot edinstveno živo bitje.

Gerontologija veda o staranju

Znanost oziroma veda o starosti, staranju in starih ljudeh, gerontologija (grško; geron-star, prileten in logos-govorjenje, beseda), opisuje staranje s pomočjo socioloških, psiholoških in bioloških vidikov.
Med prve zapise o staranju sodita Slava Vojvodine Kranjske, iz leta 1689, J. V. Valvasorja in Zgodovina deželne civilne bolnice v Ljubljani iz leta 1887, ki jo je zapisal P. pl. Radics. Sprva se je gerontologija ukvarjala predvsem z reševanjem socialnih težav. Od druge polovice 18. st., so v ospredje stopile zdravstvene težave, socialni del pa je bil prepuščen socialnim organizacijam. Znanstveno preučevanje staranja v Sloveniji je v 60 letih začel prof. dr. Accetto, z izenačenjem obravnave starih bolnikov in obravnavo vseh ostalih bolnikov. Danes je poudarek pri preučevanju populacije v Sloveniji predvsem v zmanjševanju rodnosti in podaljševanju pričakovane življenjske dobe.

Starost kot priložnost?

Starost vpliva na družbo in na družbene razmere. Je družbeni konstrukt, ki ga posameznik mora sprejeti. Vendar pa je sprejemanje novega življenjskega obdobja, starosti, hkrati tudi priložnost za uresničitev svojih ciljev in obenem priložnost za ustvarjanje, krepitev in obogatitev odnosov z drugimi ljudmi v svoji socialni mreži in tako tudi v širši družbi.
Med civilizacijami se modeli starosti razlikujejo. Zahtevnejša kot je družba, težje je za starostnika. V preteklosti so imeli starostniki visok družbeno-socialni status. Častili so jih zaradi modrosti, čustvene in duhovne moči. Žal sodobni svet poudarja in idealizira samo mladost, zato je starost je pridobila negativni prizvok. Tako starostne stereotipe sestavljajo predvsem negativne lastnosti (fizična, intelektualna in spolna nemoč, odvisnost od drugih, slab spomin, duševna odsotnost, rigidnost, egoizem,…) in redkeje pozitivni stereotipi (modrost, izkušenost, ljubezen do potomcev,…).
Pa vendar, življenje je dobro, kadar se posameznik z življenjem sprijazni (velja za vsa življenjska obdobja), je vztrajen, optimističen v odnosu do sveta in procesov spreminjanja, spoštuje sebe in to kar ima, pri čemer ne gre za pasivno podrejanj situaciji, temveč prožnost za vzdrževanje ravnovesja med življenjskimi pridobitvami in izgubami.
Za kakovostno staranje in starostne spremembe je torej potrebno vzroke in posledice staranja prepoznati, razumeti, jih pojasniti in ukrepati. Ko to znamo, lahko polno (za)živimo in nimamo več razlogov za strah pred starostjo.
 
Blanka Koščak Tivadar, mag. vzg. in men. v zdr., dipl. fiziot.
http://fizioterapija-mediko.si/