Zdrav življenjski slog pri vse daljši aktivni delovni dobi    

Delež starejše populacije prebivalstva v EU se bo v naslednjih desetletjih bistveno povečal. Trendi kažejo, da se bo med 2010 in 2030 letom skupina prebivalstva med 55 in 64 letom  povečala za 16,2% (9,9 milijonov). Druge starostne skupine kažejo padajoč trend od 5,4%  med 40 in 54 letom do 14,9 % med 25 in 39 letom. Te demografske razmere imajo med drugim izhodišče v nizki rodnosti. Posledica tega je, da bo delovno aktivno prebivalstvo vse starejše. V nekaterih državah znotraj EU bo starejša populacija tvorila  do 30%  ali celo več delovno aktivnega prebivalstva. (Ilmarinen, Promoting active ageing in the workplace, 2008)

Delovno aktivni bodo vse starejši sodelavci  

Posledično je za celotno družbo zelo pomembno, da se zaveda tega dejstva v povezavi s  preventivnim delovanjem na področju ohranjanja zdravja. Ena izmed rešitev, da je omenjena skupina lahko čim dlje psihofizično aktivna na delovnih mestih, je tudi uvedba korporativne velneške ponudbe pri delodajalcih. 

Medgeneracijsko sodelovanje 

Leta 2012 je EU izpeljala Evropski projekt aktivnega staranja s poudarkom na pomenu zdravega življenjskega sloga in dobrega počutja kot tudi medgeneracijskega sodelovanja. Sodelovanje med mlajšimi in starejšimi sodelavci je ena izmed komponent ustvarjanja dobrih delovnih pogojev. To vpliva na dobro počutje vseh pri vsakdanjem delu. Po nekaterih ocenah dosega  učinkovitost človeka tudi do 70%-ni delež poslovne uspešnosti podjetja, kjer je kot predpogoj vključeno tudi dobro medsebojno sodelovanje. 
V spodbudnem delovnem okolju, kjer je poudarek na osveščenosti o pomenu  zdravega življenjskega sloga in vse daljši aktivni delovni dobi, je odločitev o nujnosti uvedbe korporativnih velneških programov preprosta. Posledično s to odločitvijo lahko največ pridobi delodajalec kot blagovna znamka na trgu dela.    

Mag. Monika Karan