Zdrava prehrana – umetnost preprostosti

Članek sem naslovila po knjižici simpatične Francozinje, ki živi na Japonskem, Dominique Loreau, Umetnost preprostosti. Morda smo se znašli pred enim od najbolj nedorečenih poglavij, kjer se znanost križa s kulinariko, vmes pa so naša telesa z najbolj primarno potrebo po hrani in obenem ugodju ter potrebi po čustveni zadovoljitvi.

Kaj pomeni zdrava prehrana?

Hrana je tako zelo raznolika, kombinirana, mešana, odvisna od načina pridelave …. Pomen in priprava hrane se razlikuje med kulturami, da je po znanstvenem pristopu mogoče objektivno analizirati le količino zaužitih kalorij, proteinov, maščob in vsebnost vitaminov. Vsega drugega, kar je pri hrani še pomembnejše ali vsaj tako pomembno, pa ni mogoče objektivno raziskovati.
Zato znanstveno skoraj ničesar ne vemo o vplivu hrane na odpornost, dobro razpoloženje, čustvenost, razdražljivost. Vemo pa, da pomanjkanje določenih osnovnih sestavin hrane (vitamini, aminokisline) slabi imunski sistem, ker brez teh hranil imunske celice ne morejo živeti in delovati.
Če premišljujemo o sestavinah zdrave prehrane, moramo predvsem paziti, da uživamo dovolj in predvsem vse tiste sestavine hrane, ki so potrebne za rast, obnovo in delovanje telesa, vendar vseeno ne smemo zanemariti čutnega užitka ob okusni in estetsko pripravljeni hrani.
Osnovni kemijski elementi, ki sestavljajo telo, so: ogljik, vodik, kisik, dušik, žveplo, kalcij, kalij, natrij, klor, fluor, magnezij, jod, cink, baker, kobalt, krom in selen. Večino teh elementov lahko človek izkoristi le takrat, kadar jih zaužije v obliki kompleksno sestavljenih organskih molekul. To pa so beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe in vitamini (A, B1, B2, B6, folna kislina, C, D, E).
Današnja družba nam ponuja obilje dobrin, ki naj bi nas osrečile, intelektualne, umetniške, vse oblike različnih razvedril in seveda trgovine, zatrpane z živili. Postali smo stroji za trošenje in seveda hrana je postala del tega. Tudi vitamini, dietetični izdelki, prehranski dodatki, uspavala, shujševalne ter lepotne diete in druga pomagala, s katerimi si blažimo posledice nezdravega življenja, so del tega nenasitnega stroja. Po eni strani imamo polna usta besed o vrnitvi k naravi, po drugi strani pa pozabljamo, da je narava predvsem v nas samih.

Kako zopet odkriti, kdaj smo lačni in kdaj siti?

Verjamem, da je glede teh občutkov še lažje uporabljati zdravo kmečko pamet – sitost je občutek, ki vznikne, ko ne občutimo več potrebe po hrani. V nekem smislu je to stanje ne-lakote. Ampak zakaj potem pogosto jemo več, kot naše telo zahteva?
Izgubili smo oporne točke, telo je potrebno zopet prevzgojiti, da si bo zapomnilo občutek prijetne zmerne sitosti in občutka žeje ne bo pomešalo z občutkom lakote. Pomeni, da tudi ne jemo, kadar nismo lačni, čeprav je čas za zajtrk. Obrok hrane je tudi čuten, čustven in estetski dogodek, če nismo lačni, se prikrajšamo za vse troje. Pozabimo na diete, telo si je v resnici sposobno zopet pridobiti instinkt – kaj si želi in kdaj si želi …

Užitek in hrana za dušo

Življenje je nenehno gibanje. Zdravje se nam iz dneva v dan izboljšuje ali pa slabša. Prebavljamo in presnavljamo vse, kar slišimo, česar se dotikamo, kar okusimo, občutimo in opažamo. Če torej svojim čutilom omogočimo izkušnje, ki jih navdušujejo in hranijo, tudi tako skrbimo za zdravje. Ne zadovoljimo se samo s tem, da jemo. Izkoristimo vseh pet čutil, s katerimi nas je obdarila narava. Da bomo bolj zdravi in bomo bolje živeli, moramo jesti z več užitka, čutnosti in s premislekom. Ustvarimo si nova prehranska pravila in uporabimo tista, ki jih prepoznamo kot lastna.

Predlogi za nova lastna načela

• Jesti bolj izbrane jedi.
• Na novo opredeliti druženje ob hrani.
• Jesti hrano, ki povečuje našo energijo.
• Od mize vstanimo s samo osemdeset odstotkov polnim želodcem.
• Jejmo čim bolj naravno, brez nasilnih omejitev, vendar s pravo mero.
• Uživajmo beljakovine, da se bomo najedli »če jemo ribo, nismo nikoli lačni«, star japonski pregovor
• Izoblikovati si dietetiko duha.
• Nikoli ne smemo razdruževati hrane in etike.

 
Maja Vrhunc
Psihoterapevtka