Zdravilna moč vode  

Termične in mehanične lastnosti vode omogočajo njene zelo raznolike načine uporabe. Številne kombinacije različnih temperatur, agregatnega stanja, količine, telesne površine, ki jo voda zajema, načini uporabe v smislu oblog, kopeli, tušev, masaž in vadb dajejo temu mediju resnično široko paleto indikacij. Različne sestavine vod določajo primernost uporabe za določena obolenja.  
Zdravilna moč termalnih voda je preizkušena in znana že stoletja, od temperature in sestavin te vode pa je odvisno, za katera obolenja je najbolj blagodejna. Za vse termalne vode velja, da je gibanje v njih, pa najsi je to plavanje, hoja, masaža ali namakanje, dobro za telo in naše počutje.
Katerakoli oblika gibanja v vodi - plavanje, vodna aerobika, hoja in tudi bolj kot ne le namakanje - je dobra za telo in za naše počutje. Že samo s tem, ko se potopimo v vodo, naredimo telesu uslugo - voda blaži bolečine, sprošča napetost v mišicah in izboljšuje prekrvljenost tkiv, s tem pa krepi obrambne mehanizme v telesu.
Priporočena temperatura plavalne vode, pri kateri smo varni in smo lahko brez skrbi, da bi se ali podhladili ali pregreli, je od 27 do 32 stopinj Celzija (voda z višjo temperaturo je primerna za terapije). Če imamo zdravstvene težave, pa se moramo o za nas primerni temperaturi plavalne vode posvetovati z zdravnikom.

Mehanski vpliv vode na dogajanje v telesu

Pod težo vode, ki deluje na potopljeno telo:

• se praznijo vene in limfne žile,
• povečuje se upor krvnemu pretoku na periferiji telesa,
• v centralnih venah se poveča količina krvi, kar neposredno obremeni srce.

Če tem učinkom dodamo še aktivnost v vodi, lahko hitro ugotovimo, da krvožilni sistem močno obremenimo, zato je nujno, da se pacient pred hidroterapijo vedno posvetuje z zdravnikom, ki oceni njegovo sposobnost za vadbo v vodi. On tudi presodi do katere višine naj sega voda, kakšna temperatura je zanj ustrezna in katere vaje bodo za njegovo stanje najustreznejše.
Vadba v vodi je glede na vadbo na suhem do 12-krat težja, so pa sklepi bistveno bolj razbremenjeni, kot pri vadbi na suhem, tudi možnost poškodb je manjša. Namen vadbe v vodi je povečanje gibljivosti, vzdržljivosti in moči. Pripomogla naj bi k izboljšanju ravnotežja, propriocepcije in koordinacije ter k raztezanju skrajšanih obsklepnih mišic. Trajala naj bi do 30 minut. Dobra komunikacija s fizioterapevtom, ki vadbo vodi, bo privedla do želenega rezultata.

Maja Živec Kozlevčar, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine
https://www.terme-krka.com/si/sl/destinacije/smarjeske-toplice/